Ruttejeva izjava o Trumpu razburila Evropo: razdor v Natu
Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je s svojo odkritosrčno podporo Donaldu Trumpu pri vojni proti Iranu povzročil val nezadovoljstva v številnih evropskih prestolnicah. To se dogaja v času, ko se Evropa že spopada z resnimi energetskimi posledicami konflikta, kar dodatno obremenjuje čezatlantske odnose. Diplomatki viri iz zavezništva so razkrili, da je Ruttejeva izjava, da se bodo evropski zavezniki sčasoma “združili” za odziv na ameriški poziv k namestitvi pomorskih sil v Hormuški ožini, naletela na neodobravanje v več evropskih državah. Takšen pristop je poglobil nesoglasja znotraj Nata glede tega, kako se prilagoditi zahtevam najmočnejše članice.
Diplomat Evropske unije je dejal za Financial Times: “_To nas postavlja v zelo neprijeten in nehvaležen položaj._ Želimo pokazati svojo pripravljenost za sodelovanje, a realno gledano nismo v položaju, da bi se vpletali v ta konflikt.” Evropa, ki že čuti posledice naraščajočih cen nafte in plina ter destabilizacije Bližnjega vzhoda, je izrazila zaskrbljenost nad Ruttejevimi izjavami. Rutte, ki je večkrat poskušal ohraniti tesne odnose s Trumpom, je poudarjal pomen ameriške vključenosti v NATO. Glede ameriških napadov na Iran je Rutte izjavil, da Trump “_deluje za varnost celotnega sveta_”, in dodal, da je “logično” pričakovati, da se bodo evropske države v prihodnjih tednih dogovorile o sodelovanju v pomorski misiji za zagotavljanje prehoda ladij skozi Hormuško ožino.
Trump je ostro kritiziral zaveznike zaradi njihovega počasnega odziva, jih označil za “strahopetce” in opozoril, da je NATO brez Združenih držav “papirnati tiger”. Večina evropskih držav, članic Nata, je prejšnji teden soglasno zavrnila idejo o sodelovanju v operaciji v Hormuški ožini. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve, Kaja Kallas, je jasno izrazila stališče: “_To ni naša vojna_,” kar so podprli tudi ministri iz Nemčije, Italije in Španije.
Iran zavrača ameriški predlog za končanje vojne
Iran je zavrnil ameriški predlog za končanje vojne na Bližnjem vzhodu, je poročala iranska televizija Press TV, sklicujoč se na neimenovanega visokega uradnika. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP in britanskega BBC-ja, je Iran predstavil pet svojih pogojev za končanje vojne, med drugim zahtevo po odškodnini. Neimenovani iranski uradnik je dejal: “_Vojna se bo končala, ko bo Iran odločil, da se konča, ne ko si bo Trump zamislil njen zaključek._”
Vir je zatrdil, da je Teheran podal pet pogojev za končanje sovražnosti, ki vključujejo konec agresije na Iran, prenehanje atentatov na njegove voditelje in vzpostavitev močnih mehanizmov, ki bi zagotovili, da niti Izrael niti ZDA ne nadaljujeta vojne. Zaradi povzročene škode Iran pričakuje vojno odškodnino, ki naj bi jo uporabili za obnovo. Eden od pogojev je tudi zaustavitev sovražnosti na vseh frontah na Bližnjem vzhodu in proti vsem “odporniškim skupinam” v tako imenovani osi upora, ki jo sestavljajo proiranske skupine, kot sta libanonski Hezbolah in palestinski Hamas.
Iran prav tako pričakuje mednarodna zagotovila, povezana s Hormuško ožino, kjer želi uveljavljati suverenost nad to ključno pomorsko potjo za svetovno trgovino. Teheran še ni podal uradne izjave glede ameriškega mirovnega predloga, ki naj bi vključeval 15 točk. Visok diplomatski vir v Iranu je za katarsko televizijo Al Jazeera potrdil prejem ameriškega predloga, ki ga je označil za “nerazumen”. Dodal je, da od 28. februarja niso potekali neposredni pogovori med iranskimi in ameriškimi oblastmi, vendar so si izmenjali sporočila prek številnih posrednikov.
Spletno uredništvo
