Alarm v slovenskem zdravstvu: ZZZS nima dovolj denarja za plačilo računov!

Slovenska zdravstvena blagajna se ob koncu leta sooča z resnimi finančnimi težavami. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je napovedal, da bo zaradi poslabšane likvidnosti del decembrskih obveznosti, ki bi jih moral poravnati še letos, prenesel v januar 2027. Zamik bi lahko dosegel kar 185 milijonov evrov, največji del pa bodo občutile bolnišnice, zdravstveni domovi in drugi izvajalci zdravstvenih storitev. Zavod je na nevarnost opozarjal že septembra, ko je državo pozival, naj ne zmanjša predvidenega financiranja za 100 milijonov evrov. Zdaj se postavlja vprašanje, kako bodo zdravstvene ustanove ob koncu leta zagotavljale denar za svoje tekoče obveznosti.

Slovenski zdravstveni sistem se ob koncu leta 2026 sooča z novim finančnim pritiskom. Tokrat ne gre za razpravo o prihodnjih reformah, temveč za povsem konkretno vprašanje, ali bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pravočasno poravnal račune za že opravljene zdravstvene storitve in druge obveznosti.

Upravni odbor ZZZS se je na seji v sredo, 11. novembra, seznanil s poslabšanjem likvidnostnega položaja in soglašal s prilagoditvijo plačil. Po trenutnih projekcijah bi lahko zavod v leto 2027 prenesel do 185 milijonov evrov obveznosti, ki zapadejo v plačilo še letos.

Kot poročata STA in Svet24, naj bi ZZZS prenesene obveznosti poravnal v prvih dneh januarja, ko namerava najeti novo kratkoročno likvidnostno posojilo v sistemu državnega zakladništva. Toda takšna rešitev pomeni, da bodo morali izvajalci zdravstvenih storitev in drugi prejemniki na del pričakovanega denarja počakati dlje.

Posebej pomembno je, da se napovedani zamik nanaša na obveznosti, ki bodo že zapadle v plačilo. To pomeni, da ne gre zgolj za prestavitev prihodnjih načrtovanih izdatkov, temveč za začasno odložitev poravnave finančnih obveznosti zdravstvene blagajne.

Največji del zamika bodo občutile bolnišnice in zdravstveni domovi

Po pojasnilih ZZZS se približno 85 odstotkov predvidenega zamika nanaša na izvajalce zdravstvenih storitev. Če bi bil dosežen najvišji ocenjeni znesek 185 milijonov evrov, bi to pomenilo približno 157 milijonov evrov plačil, ki bi jih izvajalci prejeli šele prihodnje leto.

Med njimi so bolnišnice, zdravstveni domovi in drugi izvajalci zdravstvenih storitev. Preostali del zamika se nanaša na dobavitelje medicinskih pripomočkov, lekarne, delodajalce in druge pogodbene partnerje zavoda.

Za zdravstvene ustanove je pravočasno prejemanje sredstev pomembno predvsem zaradi tekočega poslovanja. Bolnišnice morajo redno plačevati zdravila, medicinski material, energijo, vzdrževanje opreme in številne druge stroške, ki nastajajo ne glede na to, kdaj jim zdravstvena blagajna nakaže denar.

Če pričakovana plačila zamujajo, se lahko finančni pritisk prenese na izvajalce. Ustanove z zadostnimi denarnimi rezervami lahko krajši zamik lažje premostijo, tiste z omejeno likvidnostjo pa imajo lahko več težav pri pravočasnem poravnavanju svojih obveznosti.

ZZZS se tega tveganja zaveda. V sporočilu po seji upravnega odbora je opozoril, da lahko prilagoditev plačil vpliva tudi na likvidnost izvajalcev in drugih partnerjev.

Prvi zamiki so predvideni že 21. decembra

Prilagoditev plačil naj bi se začela predvidoma 21. decembra. Zavod bo nato do konca leta glede na razpoložljiva sredstva postopoma poravnaval zapadle obveznosti, pri čemer bodo imele prednost starejše terjatve. Posebej pomemben del decembrskih izplačil predstavljajo akontacije izvajalcem zdravstvenih storitev. Gre za sredstva, ki jih zdravstvene ustanove prejemajo na podlagi dogovorjenega financiranja in so pomembna za njihovo redno poslovanje.

Po poročanju Svet24 je bilo za 21. in 31. december predvidenih skupaj 145 milijonov evrov takšnih akontacij. ZZZS namerava izplačila prilagoditi razpoložljivemu denarju, kar pomeni, da bi lahko del sredstev izvajalci prejeli še letos, preostanek pa v začetku januarja. Ob tem je pomembno pojasniti, da teh 145 milijonov evrov ni dodaten znesek poleg napovedanih 185 milijonov. Gre za del obveznosti, ki so zajete v širšem načrtu prilagoditve plačil.

Za izvajalce bo zato ključnega pomena, koliko denarja bodo dejansko prejeli pred koncem leta in kolikšen del obveznosti bo prenesen v januar.

V devetih mesecih skoraj 154 milijonov evrov primanjkljaja

Razlog za napovedani zamik je poslabšanje finančnega položaja zdravstvene blagajne. Po podatkih ZZZS je obvezno zdravstveno zavarovanje v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarilo 153,8 milijona evrov primanjkljaja.

To pomeni, da so bili odhodki zdravstvene blagajne v tem obdobju za skoraj 154 milijonov evrov višji od prihodkov. Ob koncu septembra je imel zavod tudi 156 milijonov evrov dolga v sistemu enotnega zakladniškega računa države.

Ta sistem javnim ustanovam omogoča pridobivanje kratkoročnih likvidnostnih posojil za premoščanje začasnega pomanjkanja denarja. Težava pa nastane ob zaključku poslovnega leta, ko mora ZZZS izpolniti zakonske omejitve glede zadolženosti in poslovanja v okviru potrjenega finančnega načrta. Zavod zato načrtuje vračilo obstoječih likvidnostnih posojil, hkrati pa mora zagotoviti denar za tekoče obveznosti. Ker razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za vse predvidene izdatke, bo del plačil prenesel v januar.

Takšna rešitev omogoča začasno uskladitev denarnih tokov, ne odpravlja pa temeljnega neskladja med prihodki in odhodki. ZZZS bo moral namreč prenesene obveznosti poravnati takoj na začetku prihodnjega leta, ko bodo začele nastajati tudi nove.

Država je predvideno financiranje zmanjšala za 100 milijonov evrov

Eden pomembnejših razlogov za dodatno zaostritev finančnih razmer je po navedbah ZZZS sprememba državnega financiranja zdravstvene blagajne. Finančni načrt zavoda za leto 2026 je predvideval do 520 milijonov evrov transferjev iz državnega proračuna za financiranje določenih zdravstvenih programov in povečanih stroškov. Z oktobrsko spremembo zakonodaje pa je bila zgornja meja teh sredstev določena pri 420 milijonih evrov.

Razlika znaša 100 milijonov evrov. Gre za zmanjšanje zakonsko predvidene zgornje meje financiranja, ne nujno za odvzem celotnega zneska, ki bi bil zavodu že nakazan.

Sredstva iz državnega proračuna so med drugim namenjena financiranju bolnišničnih zdravil, presejalnih in preventivnih programov, transplantacij, dializ, cepiv, nujne medicinske pomoči ter določenih dejavnosti terciarnega zdravstva.

Vlada je septembra pojasnjevala, da je bilo za ta namen v državnem proračunu že prvotno načrtovanih 420 milijonov evrov. ZZZS pa je opozarjal, da je njegov finančni načrt temeljil na višjem zakonsko predvidenem znesku in da bi zmanjšanje lahko povzročilo dodatne težave pri financiranju obveznosti. Prav to se zdaj kaže v napovedanem obsegu zamaknjenih plačil.

ZZZS je poslance opozarjal že septembra

Finančne težave zdravstvene blagajne niso nastale čez noč. ZZZS je že septembra opozarjal, da bi zmanjšanje državnega financiranja lahko dodatno poslabšalo njegov položaj. Skupščina zavoda je 16. septembra poslance pozvala, naj ohranijo predvideno financiranje v višini do 520 milijonov evrov. Podobno opozorilo je konec septembra podal tudi upravni odbor.

Po takratnih projekcijah je zavod že pred spremembo financiranja predvideval, da bo moral v januar 2027 prenesti približno 85 milijonov evrov decembrskih plačil. Ob dodatni finančni vrzeli v višini 100 milijonov evrov se je ocenjeni zamik povečal na 185 milijonov evrov.

To pomeni, da je bil del težav predviden že v sprejetem finančnem načrtu, sprememba državnega financiranja pa je po oceni ZZZS pritisk še povečala.

Septembra je skupščina zavoda vlado pozvala tudi k pripravi ukrepov za uravnoteženo poslovanje. Pri tem je poudarila, da reševanje finančnih težav ne bi smelo temeljiti na zmanjševanju pravic zavarovanih oseb ali zviševanju prispevnih stopenj.

Današnja odločitev upravnega odbora kaže, da je zavod za konec leta izbral začasno prilagoditev plačil, vprašanje dolgoročnega financiranja pa ostaja odprto.

Zakaj zdravstvena blagajna porabi vse več denarja?

ZZZS opozarja, da težave niso povezane zgolj z letošnjimi proračunskimi spremembami. Na finančni položaj vpliva več dejavnikov, ki se med seboj prepletajo in povečujejo stroške zdravstvenega sistema.

Med pomembnejšimi so spremembe financiranja po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbi obveznega zdravstvenega prispevka. Hkrati so se povečali stroški dela zaradi plačne reforme v javnem sektorju, zvišanja minimalne plače in drugih sprememb pri prejemkih zaposlenih.

Dodatne obremenitve predstavljajo tudi staranje prebivalstva, večje potrebe po zdravstvenih storitvah in razvoj novih načinov zdravljenja. Sodobna zdravila, diagnostične naprave, medicinski pripomočki in druge tehnologije lahko izboljšujejo možnosti zdravljenja, vendar pogosto zahtevajo tudi več finančnih sredstev.

Zdravstvena blagajna mora tako financirati vedno širši obseg potreb, pri čemer njeni prihodki niso nujno usklajeni z rastjo stroškov.

Zgolj kratkoročno zadolževanje ali prestavljanje plačil zato ne more predstavljati trajne rešitve. Takšni ukrepi lahko pomagajo pri premoščanju trenutnih težav z denarnim tokom, ne morejo pa nadomestiti dolgoročno vzdržnega sistema financiranja.

Kaj to pomeni za bolnike in njihove zdravstvene storitve?

Za zavarovane osebe je najpomembnejše vprašanje, ali bodo finančne težave ZZZS vplivale na dostopnost zdravstvenih storitev. Po trenutnih pojasnilih zavoda napovedani zamik plačil ne pomeni spremembe pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. ZZZS tudi ne napoveduje omejevanja zdravstvenih storitev zaradi načrtovane prilagoditve decembrskih izplačil.

To pomeni, da bolniki zaradi same odločitve o zamiku plačil ne izgubijo pravice do pregleda, zdravljenja, zdravil ali drugih storitev, ki jim pripadajo iz zdravstvenega zavarovanja.

Vendar je treba razlikovati med formalno zagotovljenimi pravicami in dejanskimi pogoji za njihovo izvajanje. Če zdravstvena ustanova pričakovanega denarja ne prejme pravočasno, se lahko znajde pod dodatnim pritiskom pri plačevanju materiala, zdravil, opreme in drugih stroškov.

Kakšne bodo dejanske posledice, bo odvisno od finančnega položaja posamezne ustanove, višine zamaknjenih plačil in časa, ki bo pretekel do njihove poravnave. Za zdaj ni potrjenih podatkov, da bi napovedani ukrep že povzročil odpovedovanje zdravstvenih storitev.

Podobno velja za bolniška nadomestila. Zamik povračil delodajalcem sam po sebi ne pomeni, da bodo zaposleni zaradi tega avtomatično z zamudo prejeli nadomestila za bolniško odsotnost.

Dolgotrajna oskrba ni vključena v napovedani zamik

ZZZS je ob predstavitvi finančnega položaja posebej poudaril, da se napovedani ukrepi nanašajo na obvezno zdravstveno zavarovanje. Sredstva za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo se vodijo ločeno. Po navedbah zavoda na tem področju trenutno ni likvidnostnih težav, zato financiranje dolgotrajne oskrbe ni vključeno v napovedani prenos plačil.

Ta razlika je pomembna predvsem zato, ker ZZZS sodeluje pri izvajanju obeh sistemov, vendar gre za različna vira financiranja in različne obveznosti.

Napovedani zamik do 185 milijonov evrov se tako nanaša na zdravstveno blagajno in njene obveznosti do izvajalcev ter drugih pogodbenih partnerjev.

Januarja bodo plačali dolgove, vendar bodo nastajali že novi računi

ZZZS napoveduje, da bo prenesene obveznosti poravnal v prvih dneh januarja 2027. Za ta namen namerava v sistemu enotnega zakladniškega računa države pridobiti novo likvidnostno posojilo.

Takšna rešitev bi omogočila, da zdravstvene ustanove in drugi prejemniki dobijo denar, ki bi ga sicer morali prejeti že decembra. Toda s tem bodo obveznosti iz letošnjega poslovanja prenesene v naslednje leto, ko bo moral zavod financirati tudi nove zdravstvene storitve.

Prav zato je pomembno vprašanje, kako bo zdravstvena blagajna zagotavljala dovolj sredstev v prihodnjih mesecih. Že septembra so bile predstavljene projekcije, po katerih bi se lahko finančni položaj v letu 2027 še zaostril.

Po takratnih ocenah ZZZS bi lahko primanjkljaj obveznega zdravstvenega zavarovanja ob koncu prihodnjega leta dosegel med 240 in 290 milijoni evrov, odvisno od uporabljenih gospodarskih predpostavk. Gre za projekcije, ne za že nastali primanjkljaj, vendar opozarjajo na obseg prihodnjih finančnih izzivov.

Če se razmerje med prihodki in odhodki ne bo izboljšalo, bo moral sistem tudi v prihodnje iskati dodatne vire financiranja ali drugačne načine obvladovanja stroškov.

Zdravstveni sistem potrebuje več kot prestavljanje računov

Napovedani zamik plačil razkriva širši problem financiranja slovenskega zdravstva. Čeprav bo ZZZS predvidoma že januarja poravnal prenesene obveznosti, ostaja dejstvo, da zdravstvena blagajna ob koncu letošnjega leta nima dovolj razpoložljivih sredstev za pravočasno plačilo vseh zapadlih obveznosti.

Ob tem se odpira tudi vprašanje odgovornosti države za dolgoročno stabilnost sistema. ZZZS je na tveganja opozarjal že septembra, kljub temu pa je bila oktobra sprejeta sprememba, ki je zgornjo mejo predvidenega proračunskega financiranja znižala za 100 milijonov evrov.

Zavod zdaj načrtuje začasno rešitev, ki bo omogočila zaključek poslovnega leta v okviru zakonskih omejitev. Toda finančni pritisk se s tem ne bo izgubil, temveč se bo deloma prenesel na izvajalce zdravstvenih storitev in v začetek prihodnjega leta.

Za bolnike je najpomembnejše, da njihove pravice ostanejo zagotovljene in da zdravstvene ustanove lahko nemoteno opravljajo svoje delo. Za državo in vodstvo zdravstvene blagajne pa ostaja zahtevnejše vprašanje: kako zagotoviti, da se ob koncu vsakega leta ne bo znova pojavila potreba po prestavljanju plačil za že opravljene zdravstvene storitve.

Spletno uredništvo