V Evropski uniji se zaostruje spor, ki bi lahko močno zapletel sprejem prihodnjega sedemletnega proračuna. Nemški kancler Friedrich Merz zahteva, da vse države članice sodelujejo pri financiranju Ukrajine, in s tem pogojuje dogovor o evropskem proračunu. Slovaški premier Robert Fico mu očita izsiljevanje in grozi z uporabo veta. Nemškemu pogojevanju nasprotujejo tudi Češka, Madžarska in Bolgarija, medtem ko se Bruselj pripravlja na zahtevna pogajanja.
Evropska unija se je znašla pred novim političnim sporom, v katerem se prepletajo vojna v Ukrajini, finančne obveznosti držav članic in prihodnja razdelitev evropskega denarja. Nemški kancler Friedrich Merz je namreč jasno sporočil, da brez dogovora o pravičnejšem financiranju Ukrajine ne bo mogoče doseči dogovora o naslednjem dolgoročnem proračunu EU za obdobje od leta 2028 do 2034.
Njegovo stališče je sprožilo ostre odzive predvsem v državah srednje in vzhodne Evrope, ki ne želijo prevzeti dodatnih finančnih obveznosti za pomoč Kijevu. Najostreje se je odzval slovaški premier Robert Fico, ki je nemškemu kanclerju očital, da skuša s finančno močjo Nemčije pritiskati na druge članice.
Kot poročata Reuters in Euronews, se je spor zaostril po Merzevem pismu predsedniku Evropskega sveta Antóniu Costi, v katerem je nemški kancler zahteval skupno evropsko zavezo za nadaljnjo podporo Ukrajini.
Fico: To je izsiljevanje, Slovaška ne bo popustila
Slovaški premier Robert Fico je v torek med srečanjem s češkim premierjem Andrejem Babišem v Bratislavi ostro zavrnil Merzevo pogojevanje. Ocenil je, da gre za nesprejemljiv pritisk na suverene države članice, ki imajo pravico samostojno odločati o svojih finančnih obveznostih.
»To, kar počne nemški kancler, je šolski primer izsiljevanja,« je dejal Fico in poudaril, da ima Slovaška pri odločanju o evropskem proračunu enako pravico do veta kot Nemčija.
S tem je opozoril na eno ključnih značilnosti evropskega odločanja. Za sprejetje večletnega finančnega okvira je potrebno soglasje držav članic, kar pomeni, da lahko tudi manjša članica prepreči dogovor, če se z njim ne strinja. Prav ta mehanizem bi lahko postal osrednje sredstvo pritiska v prihodnjih pogajanjih.
Fico že dlje časa nasprotuje vojaški pomoči Ukrajini in zagovarja drugačen pristop do odnosov z Rusijo. Njegova vlada je bila skupaj s Češko in Madžarsko izvzeta iz sodelovanja pri predhodnem skupnem evropskem posojilu za Ukrajino, podobno izjemo pa želi ohraniti tudi pri morebitnih novih finančnih instrumentih.
Ukrajini prihodnje leto grozi 70-milijardna finančna vrzel
V ozadju političnega spora so vse večje finančne potrebe Ukrajine, ki se že več kot štiri leta brani pred rusko invazijo. Po ocenah, predstavljenih evropskim voditeljem, bi lahko državi v letu 2027 primanjkovalo približno 70 milijard evrov za financiranje vojaških in drugih državnih potreb.
Evropska unija naj bi prevzela približno 45 milijard evrov tega bremena, preostanek pa naj bi prispevale druge zaveznice Ukrajine. To bi pomenilo novo veliko finančno zavezo, ki bi se pridružila že dogovorjenemu evropskemu posojilu v višini 90 milijard evrov.
Nemčija kot največja prispevnica v evropski proračun vztraja, da finančnega bremena ne more nositi zgolj manjša skupina držav. Merz v pismu Costi opozarja, da je bila dosedanja dvostranska pomoč Ukrajini izrazito neenakomerno porazdeljena, zato zahteva pravičnejše sodelovanje vseh članic.
Po njegovem mnenju podpora Ukrajini ni samo vprašanje solidarnosti s Kijevom, temveč tudi skupne evropske varnosti. Prav zato meni, da bi morale pri financiranju sodelovati vse države, ne glede na njihovo velikost ali dosedanje politično stališče do vojne.
Štiri države zavračajo povezovanje proračuna s pomočjo Kijevu
Poleg Slovaške Merzevemu pristopu nasprotujejo tudi Češka, Madžarska in Bolgarija, vendar njihovi voditelji pri tem uporabljajo različne argumente.
Češki premier Andrej Babiš je opozoril, da predlog naslednjega evropskega proračuna že vključuje 100 milijard evrov za Ukrajino. Toda ta sredstva bi bila na voljo šele od leta 2028, medtem ko mora Kijev svojo finančno vrzel zapolniti že prihodnje leto. Babiš je obenem opozoril, da bi blokada evropskega proračuna prizadela tudi financiranje Ukrajine.
Madžarski premier Péter Magyar je zavrnil povezovanje obeh vprašanj, čeprav se ni pridružil Ficovi oceni, da gre za izsiljevanje. Pojasnil je, da se Madžarska zaradi lastnih javnofinančnih težav ne more zavezati novemu skupnemu evropskemu zadolževanju. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo kompromis kljub razlikam mogoče doseči.
Podobne pomisleke je izrazil bolgarski premier Rumen Radev, ki je opozoril na visok javnofinančni primanjkljaj svoje države. Bolgarija želi Ukrajini še naprej pomagati na druge načine, med drugim pri zagotavljanju energentov, vendar ne želi sodelovati pri novih skupnih posojilih.
Različna stališča kažejo, da nasprotovanje Merzevemu predlogu ni povsem enotno. Nekatere države zavračajo predvsem dodatno zadolževanje, druge pa nasprotujejo tudi širši evropski politiki vojaške podpore Ukrajini.
Evropski denar za razvoj in kmetijstvo postaja del spora
Spor bi lahko imel posledice tudi za druga področja evropskega financiranja. Slovaška, Češka, Madžarska in Bolgarija namreč sodijo med države, ki si v pogajanjih o naslednjem proračunu prizadevajo ohraniti obsežna sredstva za kohezijsko politiko in kmetijstvo.
Gre za sredstva, s katerimi Evropska unija financira razvoj manj razvitih regij, prometno in komunalno infrastrukturo, kmetijske programe ter številne druge projekte. Za številne članice so ta sredstva pomemben vir javnih naložb.
Na drugi strani so države, ki v evropski proračun prispevajo več, kot iz njega prejmejo, vse glasnejše pri zahtevah po omejevanju skupne porabe. Med njimi je tudi Nemčija, ki hkrati zagovarja večjo finančno odgovornost vseh članic pri podpori Ukrajini.
S tem se odpira občutljivo vprašanje, ali je mogoče pogajanja o evropskem denarju za razvoj in kmetijstvo povezovati z zunanjepolitičnimi ter varnostnimi obveznostmi. Takšno povezovanje bi lahko še dodatno otežilo doseganje soglasja, saj imajo države članice pri posameznih proračunskih postavkah zelo različne interese.
Costa poskuša preprečiti novo evropsko blokado
Predsednik Evropskega sveta António Costa je po prejemu Merzevega pisma sporočil, da bo razpravi o Ukrajini namenjen čas že na prihajajočem neformalnem srečanju evropskih voditeljev v Dublinu, ki bo v petek.
Merz si je prizadeval, da bi se o dodatnem financiranju Kijeva pogovarjali čim prej, saj meni, da nadaljnje odlašanje povečuje negotovost glede ukrajinskih finančnih potreb. Evropska komisija naj bi pred koncem meseca predstavila možne rešitve, med katerimi se kot ena glavnih možnosti omenja novo skupno zadolževanje.
Obsežnejša razprava o financiranju Ukrajine je predvidena tudi na posebnem evropskem vrhu 26. in 27. novembra, ko naj bi voditelji nadaljevali pogajanja o prihodnjem evropskem proračunu.
Costa bo moral pri iskanju kompromisa uskladiti interese držav, ki zahtevajo odločnejšo in enotnejšo finančno podporo Ukrajini, ter članic, ki zavračajo nove obveznosti. Pri tem ne gre zgolj za vprašanje višine pomoči, temveč tudi za način odločanja in razdelitev finančnega bremena.
Spor, ki presega vprašanje pomoči Ukrajini
Merzeva pobuda je razkrila širše napetosti v Evropski uniji. Na eni strani so države, ki opozarjajo, da mora biti evropska varnost skupna odgovornost, na drugi pa vlade, ki vztrajajo pri pravici, da same odločajo o sodelovanju pri dodatnih finančnih instrumentih.
Za prihodnji evropski proračun bo zato ključno, ali bodo voditelji uspeli najti rešitev, ki bo zagotovila nadaljnjo podporo Ukrajini, ne da bi pri tem ogrozili dogovor o financiranju drugih pomembnih evropskih politik.
Ficova napoved uporabe veta in Merzevo vztrajanje pri skupni odgovornosti kažeta, da se pogajanja zaostrujejo že precej pred sprejetjem novega proračuna. Odločilno bo, ali bodo evropski voditelji politični spor uspeli preoblikovati v dogovor ali pa bo financiranje Ukrajine postalo novo veliko jabolko spora med članicami.
Spletno uredništvo
