Moped, ki bi smel voziti 25 km/h, je drvel kar 90: Kdo otrokom omogoča dostop do tako nevarnih vozil?

Dvanajstletnik, ki je na predelanem mopedu v Pomurju bežal pred policisti, je znova odprl vprašanje, kako nevarne so lahko nedovoljene predelave motornih vozil in kakšno odgovornost imajo pri tem starši. Moped, ki bi smel doseči največ 25 kilometrov na uro, je zmogel kar 90 kilometrov na uro, otrok pa je na njem prevažal še mladoletnega sopotnika. Policisti so vozilo zasegli in napovedali ukrepanje zoper zakonitega zastopnika. Toda primer ni osamljen.

Tudi na Ptujskem so policisti zasegli predelane mopede, eden izmed njih pa je na tehničnem preizkusu dosegel skoraj 100 kilometrov na uro. V ospredje tako prihaja širši problem vozil, ki so na papirju počasna, na cesti pa lahko dosegajo hitrosti, za katere niso bila predvidena.

Dogodek, ki se je 4. novembra zgodil na območju Murske Sobote, je v javnosti vzbudil veliko pozornosti. Komaj 12-letni otrok je vozil moped, katerega največja dovoljena konstrukcijska hitrost je bila 25 kilometrov na uro, vendar je vozilo po ugotovitvah policistov zmoglo kar 90 kilometrov na uro. Na njem je bil še en otrok, voznik pa se na policijske znake za ustavitev ni odzval.

Namesto da bi ustavil, je nadaljeval nevarno vožnjo, vijugal med avtomobili in jih prehiteval. Njegov beg se je končal šele, ko je s preveliko hitrostjo zapeljal čez cestno oviro. Pri tem se je z mopeda snel uplinjač, zaradi česar je vozilo obstalo.

Policisti so opravili postopek, zasegli moped in na kraj poklicali zakonita zastopnika obeh otrok. Zoper zakonitega zastopnika 12-letnega voznika bodo na Okrajno sodišče v Ljutomeru podali obdolžilni predlog, o dogodku pa bodo obvestili tudi pristojni center za socialno delo.

Čeprav je dogodek že zaokrožil po slovenskih medijih, je njegova najpomembnejša razsežnost širša od samega nevarnega bega. Odpira namreč vprašanje, kako lahko otrok pride do tehnično predelanega vozila, kdo preverja njegovo ustreznost in ali se odrasli dovolj zavedajo nevarnosti, ki jih takšne predelave predstavljajo.

Iz 25 na 90 kilometrov na uro: Razlika, ki lahko odloča o življenju

Mopedi, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 kilometrov na uro, so zasnovani kot počasnejša motorna vozila. Njihova hitrost je omejena z razlogom, saj so pogoji uporabe, tehnične lastnosti in zakonske zahteve povezani prav z vrsto oziroma kategorijo vozila.

Kadar nekdo poseže v pogonski sklop in odstrani ali spremeni omejitve hitrosti, lahko vozilo dosega bistveno višje hitrosti od tistih, za katere je bilo prvotno predvideno. Pri tem pa večja hitrost še ne pomeni, da so bile ustrezno prilagojene tudi zavore, pnevmatike, vzmetenje in drugi deli vozila, ki so ključni za varno vožnjo.

Razlika med 25 in 90 kilometri na uro je ogromna. Vozilo pri 90 kilometrih na uro v eni sekundi prevozi približno 25 metrov, pri 25 kilometrih na uro pa manj kot sedem metrov. To pomeni, da ima voznik pri višji hitrosti bistveno manj časa za odziv na nepričakovano oviro, pešca, drugo vozilo ali spremembo prometnih razmer.

Še izrazitejša je razlika pri energiji gibajočega se vozila. Če primerjamo isto vozilo pri obeh hitrostih, ima pri 90 kilometrih na uro približno trinajstkrat več kinetične energije kot pri 25 kilometrih na uro. Ta razlika je pomembna tako pri zaviranju kot pri morebitnem trčenju.

Pri dvanajstletnem vozniku je tveganje še dodatno povečano zaradi pomanjkanja vozniških izkušenj. Obvladovanje motornega vozila pri visoki hitrosti zahteva ustrezno znanje, presojo prometnih razmer in sposobnost hitrega odzivanja, kar je zahtevno tudi za izkušene voznike.

Ne gre za osamljen primer: Na Ptujskem moped dosegel skoraj 100 kilometrov na uro

Podoben problem so v istem obdobju zaznali tudi policisti na območju Ptuja. Med nadzorom so mladoletnim voznikom zasegli tri predelane oziroma tehnično neustrezne mopede, pri katerih so ugotovili nepravilnosti, povezane s preseganjem konstrukcijsko določene hitrosti.

Kot je poročalo Delo na podlagi podatkov Policijske uprave Maribor, sta bila dva mopeda prvotno omejena na 25 kilometrov na uro, tretji pa na 45 kilometrov na uro. Policisti so za vsa tri vozila odredili izredni tehnični pregled.

Rezultati so bili zgovorni. Eden izmed mopedov je na preizkusu dosegel hitrost kar 99,9 kilometra na uro, ob tem pa so ugotovili še več drugih tehničnih nepravilnosti, ki so vplivale na njegovo brezhibnost. Drugi je dosegel 43,8 kilometra na uro, pri tretjem pa zaradi ugotovljenih nepravilnosti meritve hitrosti ni bilo mogoče opraviti.

Policisti so zoper vse tri voznike podali obdolžilne predloge na pristojno sodišče, preverjajo pa tudi morebitno odgovornost njihovih staršev.

Primeri iz Pomurja in s Ptujskega kažejo, da nevarne predelave niso omejene na eno vozilo ali enega voznika. V nekaj dneh so policisti obravnavali več mopedov, katerih dejanske zmogljivosti so bistveno odstopale od dovoljenih.

Kaj pravi zakon in zakaj dvanajstletnik takšnega mopeda ne bi smel voziti?

Zakon o voznikih določa pogoje, pod katerimi sme posameznik voziti različne vrste vozil. Pri mopedih z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo do 25 kilometrov na uro se je zakonodaja letos spremenila.

Po spremembi, ki velja od 28. februarja 2026, je za vožnjo takšnega mopeda v cestnem prometu predpisana starost 15 let. Pred spremembo so lahko pod določenimi pogoji mopede te kategorije vozili tudi otroci, stari od 12 do 14 let, če so imeli kolesarsko izkaznico.

Dvanajstletnik iz Pomurja zato že zaradi starosti ni izpolnjeval pogojev za vožnjo takšnega vozila. Poleg tega je bil moped predelan oziroma je presegal hitrost, ki je dovoljena za njegovo prvotno kategorijo.

Pomembna je še ena zakonska omejitev. Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da voznik mopeda, mlajši od 16 let, ne sme prevažati potnika. V obravnavanem primeru pa je dvanajstletnik na mopedu prevažal še enega otroka.

Nevarna vožnja je tako združevala več različnih tveganj: neustrezno starost voznika, tehnično predelano vozilo, prevoz sopotnika in neupoštevanje policijskih znakov za ustavitev.

Kje se začne odgovornost staršev?

Policija ob podobnih dogodkih vse pogosteje opozarja, da se prometna varnost otrok ne začne šele na cesti, temveč tudi doma. Starši in skrbniki imajo pomembno vlogo pri tem, kakšna vozila uporabljajo njihovi otroci, ali so tehnično ustrezna in ali sploh izpolnjujejo zakonske pogoje za njihovo vožnjo.

Pri predelanih mopedih se lahko pojavi več različnih okoliščin. Vozilo je lahko že ob nakupu tehnično spremenjeno, lahko ga predela njegov lastnik ali pa do nedovoljenih posegov pride pozneje. Zato je pomembno, da odrasli ne preverjajo zgolj tega, ali ima otrok moped, temveč tudi, kakšne so njegove dejanske zmogljivosti in tehnično stanje.

Zlasti pri rabljenih vozilih videz in oznake ne zagotavljajo, da vozilo še vedno ustreza prvotnim tehničnim značilnostim. Moped je lahko navzven videti povsem običajen, njegove dejanske zmogljivosti pa bistveno presegajo dovoljene omejitve.

V primeru dvanajstletnika iz Pomurja je policija napovedala obdolžilni predlog zoper njegovega zakonitega zastopnika. To pomeni, da bodo pristojni organi obravnavali tudi vprašanje odgovornosti odrasle osebe, ne pa, da je bila njena krivda že ugotovljena.

Za presojo odgovornosti je pomembno, kakšne so bile konkretne okoliščine, kdo je imel nadzor nad vozilom, kaj je odrasla oseba vedela oziroma bi morala vedeti ter katere dolžnosti so bile morebiti opuščene.

Zakaj so nedovoljene predelave tako nevarne?

Pri predelavah mopedov je osrednja težava pogosto neskladje med zmogljivostjo pogonskega sklopa in drugimi tehničnimi lastnostmi vozila. Če se poveča največja hitrost, brez ustreznih in dovoljenih tehničnih prilagoditev ni mogoče samodejno pričakovati, da bo vozilo enako varno tudi pri bistveno večjih obremenitvah.

Zavore morajo pri višjih hitrostih obvladovati večjo energijo, pnevmatike so izpostavljene večjim obremenitvam, voznik pa ima manj časa za odzivanje. Pomembno je tudi stanje krmilnega mehanizma, vzmetenja in drugih sestavnih delov, ki vplivajo na stabilnost.

Dogodek v Pomurju je nazoren primer, kako lahko že ena cestna ovira povzroči nenadno tehnično težavo. Ko je otrok s preveliko hitrostjo zapeljal čez oviro, se je z mopeda snel uplinjač, zaradi česar se je vozilo ustavilo. Takšen razplet je še posebej zaskrbljujoč, saj lahko tehnična okvara med vožnjo povzroči nepredvidljivo reakcijo vozila ali voznika.

Policisti zato opozarjajo, da predelave, namenjene povečevanju konstrukcijske hitrosti, niso dovoljene. Vozilo mora ustrezati predpisanim tehničnim zahtevam, voznik pa mora upoštevati pravila in pogoje za njegovo uporabo.

Pri mladih voznikih je pomembna tudi vzgojna razsežnost. Predelava mopeda se lahko v družbi vrstnikov zdi zanimiva zaradi večje hitrosti, vendar se za takšnim posegom skriva bistveno večja nevarnost, kot jo je mogoče oceniti zgolj na podlagi občutka med vožnjo.

Otrok za krmilom, odrasli pred odgovornostjo

Dogodek v Pomurju je pokazal, kako hitro lahko nevarna kombinacija mladosti, neizkušenosti, tehnično predelanega vozila in neupoštevanja prometnih pravil pripelje do položaja, v katerem so ogroženi številni udeleženci v prometu.

Dvanajstletnik ni bil sam. Na mopedu je prevažal še enega otroka, med begom pred policisti pa je vijugal med avtomobili in jih prehiteval. S tem je tveganju izpostavil tako sebe in sopotnika kot druge voznike.

Zasegi predelanih mopedov na različnih območjih Slovenije kažejo, da je problem širši od posameznega incidenta. Policijski nadzori lahko takšna vozila odkrijejo in odstranijo iz prometa, vendar je za preprečevanje nevarnih voženj pomembno tudi pravočasno ukrepanje odraslih.

Vprašanje zato ni samo, zakaj je dvanajstletnik bežal pred policisti, temveč tudi, kako je prišel do mopeda, ki je namesto dovoljenih 25 kilometrov na uro zmogel kar 90. Prav pri preprečevanju takšnih okoliščin imajo starši, skrbniki in drugi odrasli pomembno odgovornost.

Spletno uredništvo Toti Maribor