Volilni škandal v Ljubljani: Srbskemu konzulu očitajo kupovanje glasov, ovadbe v dveh državah
Domnevno kupovanje glasov za listo Aleksandra Vučića na nedavnih srbskih parlamentarnih volitvah je dobilo tudi kazenskopravne razsežnosti. Zveza Srbov Slovenije je srbskega konzula v Ljubljani Milinka Špico obtožila, da naj bi od predstavnikov srbskih društev zahteval zbiranje glasov v zameno za denarno plačilo. Po poročanju časnika Delo je bila zoper konzula podana ovadba pri slovenski policiji, ovadba z enakimi očitki pa je prispela tudi na pristojno tožilstvo v Srbiji. V ospredju so tudi vprašanja o denarnih nakazilih, namenjenih srbskim društvom v Sloveniji.
Očitki o domnevnem kupovanju glasov med srbskimi državljani v Sloveniji, ki so se pojavili že pred parlamentarnimi volitvami 25. oktobra, dobivajo nove razsežnosti. V središču dogajanja je srbski konzul v Ljubljani Milinko Špica, ki ga je Zveza Srbov Slovenije javno obtožila poskusa vplivanja na volivce v korist liste Aleksandra Vučića.
Po poročanju Dela so bili zaradi očitkov sproženi tudi postopki pri organih pregona. Zoper konzula je bila podana ovadba pri slovenski policiji, ovadba z enakimi očitki pa je prispela tudi na srbsko tožilstvo. Primer tako ni več omejen zgolj na javna opozorila predstavnikov srbske skupnosti, temveč so bili o domnevnih nepravilnostih uradno obveščeni pristojni organi v obeh državah.
Očitke je v javnem pismu predstavil predsednik Zveze Srbov Slovenije Zoran Ristović. Pismo je objavil portal Serbian Times, zgodbo pa sta podrobneje obravnavala tudi Delo in Necenzurirano.
Za vsak glas naj bi obljubljali približno 40 evrov
Najresnejši očitki se nanašajo na domnevno organizirano pridobivanje glasov za Srbsko napredno stranko. Po navedbah Zorana Ristovića naj bi konzul Milinko Špica od predstavnikov srbskih društev zahteval, da vsako društvo zagotovi po 100 glasov za Vučićevo listo.
V zameno naj bi bilo po volitvah obljubljeno plačilo v višini 5.000 srbskih dinarjev za posamezni glas, kar je približno 40 evrov. Če bi se navedbe izkazale za resnične, bi šlo za resen poseg v svobodno odločanje volivcev in poštenost volilnega procesa.
Zveza Srbov Slovenije je takšno ponudbo po navedbah svojega predsednika odločno zavrnila. Ristović je poudaril, da srbska društva niso strankarske izpostave in da politična volja njihovih članov ni naprodaj.
Očitki so posebej občutljivi zaradi diplomatske funkcije Milinka Špice. Konzul je predstavnik Republike Srbije, njegova naloga pa je opravljanje konzularnih dejavnosti in skrb za interese države ter njenih državljanov, ne zbiranje podpore posamezni politični stranki.
Napetosti pred veleposlaništvom že na dan volitev
Dogajanje pred srbskim veleposlaništvom v Ljubljani je pozornost vzbudilo že 25. oktobra, ko so srbski državljani glasovali na predčasnih parlamentarnih volitvah.
Ker je bilo glasovanje v Sloveniji organizirano le v Ljubljani, so morali številni volivci pripotovati iz drugih slovenskih krajev. Pred veleposlaništvom so nastajale dolge vrste, nekateri pa so na oddajo glasu čakali več ur.
Po poročanju Dela in portala Serbian Times je med čakajočimi prišlo do protestov, ko naj bi konzul Špica mimo vrste na volišče pospremil skupino volivcev romske narodnosti. Takšno ravnanje je povzročilo nezadovoljstvo drugih volivcev, ki so posumili, da gre za organizirano glasovanje.
Pri tem je pomembno razlikovati med narodnostjo volivcev in očitki o domnevnih nepravilnostih. Sporno je bilo predvsem zatrjevano omogočanje prednostnega dostopa do volišča in vprašanje, ali je bilo glasovanje povezano z nedovoljenimi spodbudami.
Dogajanje na volišču je dodatno zaostrilo že prej izražene sume o poskusih vplivanja na srbske volivce v Sloveniji.
V ospredju tudi nakazilo 30.000 evrov
Afera se ne nanaša zgolj na domnevno ponujanje denarja za glasove. Zveza Srbov Slovenije je opozorila tudi na nakazilo v višini 30.000 evrov, ki naj bi ga beograjsko podjetje T&M Group Solutions namenilo Zvezi srbskih društev Slovenije.
Po Ristovićevih navedbah naj bi bil denar namenjen nadaljnji razdelitvi srbskim društvom po Sloveniji, vendar naj do predvidenih prejemnikov ne bi prišel. Napovedano naj bi bilo tudi dodatno nakazilo v enaki višini.
Zveza je zato zahtevala razjasnitev denarnih tokov in odgovornosti za razpolaganje s sredstvi. V javnem pismu je izrazila tudi sum, da bi lahko bil z denarjem povezan konzul Špica. Gre za resne očitke, ki zahtevajo preverjanje dejanskih finančnih transakcij in njihovega namena.
Portal Necenzurirano je ob tem poročal, da se je podjetje T&M Group Solutions že v preteklosti pojavljalo v povezavi z organiziranimi prevozi volivcev in domnevnimi volilnimi nepravilnostmi na Balkanu.
Ime podjetja se je med drugim pojavilo v povezavi s prevozi volivcev iz Republike Srbske v Beograd med volitvami leta 2023. Takšne pretekle povezave same po sebi ne dokazujejo nepravilnosti v Sloveniji, so pa pomemben del širšega ozadja zgodbe o domnevno spornih nakazilih.
Ovadbe pri slovenski policiji in srbskem tožilstvu
Očitki zoper konzula Milinka Špico so po poročanju Dela dobili tudi uradno nadaljevanje. Zoper njega je bila podana ovadba pri slovenski policiji, ovadba z enakimi obtožbami pa je prispela tudi na srbsko tožilstvo.
V ospredju so domnevni poskusi kupovanja glasov za listo Aleksandra Vučića. Ob tem so predstavniki Zveze Srbov Slovenije javno zahtevali tudi preverjanje nakazil, namenjenih srbskim društvom, ter odgovornosti za razpolaganje s temi sredstvi.
Za nadaljnjo obravnavo bodo pomembne okoliščine domnevnega ponujanja denarja, morebitna pričevanja udeležencev srečanj, finančna dokumentacija in povezave med nakazili ter pridobivanjem volilne podpore.
Že pred volitvami so se sicer pojavljali očitki o precej višjih zneskih. Kot sta 23. oktobra poročala Delo in 24ur, naj bi predstavnikom treh zvez srbskih društev ponudili po 60.000 evrov v zameno za pridobivanje glasov. Delo je takrat poročalo tudi o zvočnih posnetkih, na katerih naj bi domnevni udeleženec sestanka govoril o že nakazanem delu obljubljenega denarja.
Sedanje ovadbe tako sledijo večtedenskemu javnemu razkrivanju očitkov o vplivanju na srbske volivce v Sloveniji. Njihova utemeljenost bo predmet preverjanja pristojnih organov.
Srbija po volitvah doživlja politični preobrat
Očitki iz Ljubljane prihajajo v času velikih političnih sprememb v Srbiji. Na predčasnih parlamentarnih volitvah 25. oktobra je največ glasov osvojila Študentska lista, ki je nastala na podlagi protestnega gibanja proti dolgoletni oblasti Srbske napredne stranke.
Po uradnih končnih rezultatih srbske republiške volilne komisije je Študentska lista osvojila 140 od 250 poslanskih sedežev, lista Aleksandar Vučić – Združena Srbija pa 103. Preostalih sedem mandatov so osvojile liste narodnih manjšin.
Volitve so tako pomenile konec dolgoletne politične prevlade Vučićeve stranke, ki je Srbijo vodila od leta 2012. Aleksandar Vučić je konec septembra odstopil s predsedniškega položaja, da bi na parlamentarnih volitvah nastopil kot vodilni kandidat svoje liste.
Pred Srbijo je obdobje oblikovanja nove oblasti, očitki o domnevnih volilnih nepravilnostih pa dodatno odpirajo vprašanje zaupanja v volilni proces.
Prav zato imajo navedbe o domnevnem kupovanju glasov v tujini posebno težo. Volilna pravica državljanov, ki živijo zunaj matične države, mora biti zagotovljena pod enakimi pogoji svobodnega odločanja kot glasovanje doma.
Afera, ki presega slovenske meje
Primer srbskega konzula v Ljubljani odpira širše vprašanje političnega vplivanja na skupnosti državljanov, ki živijo zunaj matične države. Diplomatska predstavništva imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju konzularnih storitev in omogočanju uresničevanja volilne pravice, vendar morajo pri tem spoštovati pravila in načelo nepristranskosti.
Za srbsko skupnost v Sloveniji je pomembno tudi vprašanje neodvisnosti društev, ki delujejo na kulturnem, izobraževalnem in povezovalnem področju. Njihovo delovanje ne bi smelo biti pogojeno s podporo posamezni politični stranki ali vključevanjem v volilne kampanje.
Očitki, ki jih je javno predstavila Zveza Srbov Slovenije, so resni. Zdaj so bili o njih obveščeni tudi pristojni organi v Sloveniji in Srbiji, ki bodo morali v okviru svojih pristojnosti preveriti okoliščine domnevnega kupovanja glasov in morebitnih drugih nepravilnosti.
Zgodba, ki se je začela z očitki o dogajanju na volišču v Ljubljani, je prerasla v afero z ovadbami v dveh državah. V njenem središču so domnevno kupovanje glasov, sporna denarna nakazila in vprašanje, ali je bila diplomatska funkcija uporabljena za politične interese posamezne stranke.
