V Abu Dabiju se je danes končal drugi dan pogajanj med Ukrajino, Rusijo in Združenimi državami Amerike, namenjenih iskanju poti do konca več kot štiri leta trajajoče vojne. Tristransko srečanje je trajalo približno dve uri, ukrajinska delegacija pa se je nato ločeno sestala še z evropskimi predstavniki. Čeprav so pogajalci odprli vprašanja varnostnih jamstev, izmenjave vojnih ujetnikov in zmanjšanja napadov, med Moskvo in Kijevom ostajajo globoka razhajanja. Eno najpomembnejših je vprašanje, ali je mogoče o prihodnji evropski varnostni ureditvi odločati, medtem ko se vojna še nadaljuje.
V prestolnici Združenih arabskih emiratov so se v sredo, 11. novembra, zaključili dvodnevni pogovori med predstavniki Ukrajine, Rusije in Združenih držav Amerike. Gre za prvi neposredni pogajalski proces med sprtima stranema po večmesečnem premoru, ki ga Washington poskuša izkoristiti za ponovno oživitev prizadevanj za končanje vojne.
Drugi dan tristranskih pogovorov je po poročanju tiskovne agencije Anadolu trajal nekaj manj kot dve uri. Po zaključku so predstavniki ruske delegacije napovedali ločeno izjavo za javnost, ukrajinska delegacija pa je nadaljevala srečanja z evropskimi partnerji. Ukrajinska zunanja obveščevalna služba je za agencijo Interfax-Ukrajina potrdila, da so se tudi ti pogovori že zaključili in da pripravljajo skupno izjavo.
Za pogajalsko mizo so se znašli predstavniki držav, ki se glede pogojev za mir močno razhajajo. Ukrajina vztraja pri varnostnih jamstvih in zaščiti svoje suverenosti, Rusija pa želi pogajanja povezati s širšimi spremembami evropskega varnostnega sistema. Združene države medtem poskušajo oblikovati okvir, ki bi omogočil politični dogovor.
Ukrajina zahteva konec napadov, Rusija odpira vprašanje evropske varnosti
Eno najobčutljivejših vprašanj pogajanj je vrstni red korakov do morebitnega mirovnega sporazuma. Po navedbah vira iz ukrajinske delegacije, ki ga je povzela francoska tiskovna agencija AFP, Kijev vztraja, da mora Rusija najprej končati sovražnosti in da morajo biti vzpostavljena verodostojna varnostna jamstva za Ukrajino. Šele nato bi se bilo po ukrajinskem stališču smiselno pogajati o prihodnji evropski varnostni ureditvi.
Ruska stran po navedbah istega vira zagovarja drugačen pristop in želi širšo varnostno ureditev vključiti že v pogajanja o končanju vojne. Takšno razhajanje ni zgolj proceduralno, saj se dotika vprašanj, ki zadevajo tudi evropske države in zvezo Nato.
Moskva je že pred začetkom obsežne invazije februarja 2022 zahtevala spremembe evropske varnostne arhitekture, vključno z omejevanjem Natove prisotnosti v nekaterih delih Evrope. Zato evropske države pozorno spremljajo poskuse oblikovanja novega dogovora, ki bi lahko vplival na njihove varnostne interese.
Ukrajina in njeni evropski partnerji poudarjajo, da mora vsak dogovor spoštovati ukrajinsko suverenost in ozemeljsko celovitost. Evropska komisija je ob nadaljevanju pogovorov izpostavila tudi pravico Ukrajine, da sama odloča o svoji prihodnosti in varnostnih povezavah.
Za pogajalsko mizo tudi Witkoff, Kushner in Medinski
Ukrajinsko delegacijo vodi Rustem Umerov, vodja ukrajinske zunanje obveščevalne službe. V njej sodelujejo tudi vodja predsednikovega urada Kirilo Budanov, David Arahamija ter drugi predstavniki ukrajinskega političnega in varnostnega vrha.
Ameriško stran zastopata posebni odposlanec Steve Witkoff in Jared Kushner, zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Rusko delegacijo vodi svetovalec ruskega predsednika Vladimir Medinski, v pogovorih pa sodelujejo tudi predstavniki ruskega zunanjega ministrstva in vojaškega vrha.
Prvi dan srečanj, v torek, 10. novembra, so pogovori trajali približno štiri ure. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski jih je označil za vsebinske in konstruktivne, ameriški državni sekretar Marco Rubio pa za produktivne, čeprav je opozoril, da bo doseganje dejanskega preboja zahtevalo čas.
V sredo so pogajalci nadaljevali razprave o varnostnih jamstvih, humanitarnih vprašanjih in možnostih zmanjšanja napetosti. Po zaključku tristranskega dela je Umerovova delegacija opravila še ločene pogovore z evropskimi predstavniki. Ruska stran je pred tem sporočila, da se z evropskimi delegacijami ne namerava neposredno sestati.
Možnost velike izmenjave vojnih ujetnikov
Med konkretnimi vprašanji, o katerih so razpravljali v Abu Dabiju, je tudi izmenjava vojnih ujetnikov. Po navedbah ukrajinskih virov so pogajalci obravnavali možnost obsežne izmenjave, ki bi lahko zajela najmanj tisoč ujetnikov na vsaki strani, omenjena pa je bila tudi možnost izmenjave po 1.500 ljudi.
Takšen dogovor bi pomenil pomemben humanitarni korak, čeprav sam po sebi ne bi prinesel konca vojne. Izmenjave ujetnikov so bile v preteklih letih eno redkih področij, na katerih sta Moskva in Kijev kljub nadaljevanju spopadov uspela doseči omejene dogovore.
Na dnevnem redu so bila tudi vprašanja vračanja ukrajinskih civilistov iz ruskega ujetništva in otrok, odpeljanih z ukrajinskega ozemlja. Za Kijev so ta vprašanja pomemben del vsakega prihodnjega mirovnega procesa.
Pogajalci so razpravljali še o zmanjšanju napadov na energetsko infrastrukturo, varnosti plovbe v Črnem morju in morebitnem srečanju najvišjih predstavnikov Ukrajine, Rusije in Združenih držav Amerike. Za zdaj ni potrditve, da bi bil takšen vrh že dogovorjen.
Evropa ne želi ostati zunaj odločanja o svoji varnosti
Posebno pozornost vzbuja ameriška pobuda za oblikovanje novega varnostnega okvira, ki bi urejal odnose med Ukrajino, Rusijo in evropskimi državami po koncu vojne.
Ameriški odposlanec Steve Witkoff je ob začetku pogovorov poudaril, da si Washington prizadeva za ureditev, ki ne bi pomenila zgolj konca trenutnega konflikta, temveč bi vzpostavila dolgoročnejše varnostne odnose. Vendar takšna pobuda odpira vprašanje, kakšno vlogo bodo pri oblikovanju dogovora imele evropske države.
Predstavniki evropskih vlad, Evropske unije in Nata so bili zato prisotni v Abu Dabiju in so se posvetovali z ukrajinsko delegacijo. Medtem ko Rusija nasprotuje njihovi neposredni vključitvi v tristranska pogajanja, Ukrajina poudarja pomen usklajevanja s partnerji, katerih varnost bi lahko bila odvisna od prihodnjega dogovora.
Prav zato je bilo sredino ločeno srečanje ukrajinske delegacije z evropskimi predstavniki pomemben del diplomatskega dogajanja. Po podatkih ukrajinske zunanje obveščevalne službe je bilo srečanje zaključeno, pripravljala pa se je tudi skupna izjava.
Pogajanja potekajo, napadi pa se nadaljujejo
Diplomatski pogovori v Abu Dabiju potekajo v času, ko se vojna na ukrajinskem ozemlju nadaljuje. Po poročanju Associated Press je Rusija v noči na sredo napadla območji Zaporožja in Harkova, pri čemer je bilo ranjenih sedem civilistov, nastala pa je tudi materialna škoda.
Rusko obrambno ministrstvo je medtem poročalo o obsežnih ukrajinskih napadih z brezpilotnimi letalniki. Po ruskih navedbah je njihova zračna obramba ponoči sestrelila 627 ukrajinskih dronov, napad pa je povzročil tudi požar v pristanišču Ust-Luga, pomembnem za ruski izvoz nafte. Navedbe o številu sestreljenih dronov izvirajo iz ruskega obrambnega ministrstva.
Nadaljevanje napadov dodatno otežuje ustvarjanje zaupanja med pogajalskima stranema. Ukrajina zahteva varnostna jamstva, ki bi preprečila novo rusko agresijo, Moskva pa želi ob morebitnem sporazumu doseči tudi spremembe širše evropske varnostne ureditve.
Dvodnevna srečanja v Abu Dabiju so tako ponovno vzpostavila neposreden pogajalski kanal med državama, vendar temeljna vprašanja ostajajo odprta. Med njimi so prihodnost zasedenih ukrajinskih ozemelj, varnostna jamstva, morebitno premirje in vloga evropskih držav pri oblikovanju povojnega reda.
Pogovori so se danes končali, toda pot do mirovnega dogovora ostaja zahtevna. Za Ukrajino je ključno vprašanje, kako ustaviti vojno in preprečiti njeno ponovitev, za evropske države pa tudi, kdo bo odločal o varnosti celine v prihodnjih desetletjih.
Spletno uredništvo
