Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Združene države Amerike pozval, naj odpravijo omejitve pri uporabi satelitskega sistema Starshield, ki ukrajinski vojski pomaga pri obrambi pred ruskimi brezpilotnimi letalniki. Po njegovih navedbah ukrajinski prestrezni droni pri hitrosti približno 161 kilometrov na uro izgubijo povezavo z upravljavci, zaradi česar ne morejo učinkovito prestrezati hitrejših ruskih napadalnih dronov. Zelenski opozarja, da so posledice lahko usodne za civiliste, posebej zaskrbljujoče pa je, da se težave pojavljajo v času okrepljenih napadov na energetsko infrastrukturo pred prihajajočo zimo.
Vojna v Ukrajini dobiva novo razsežnost, v kateri lahko omejitve satelitskih komunikacij pomembno vplivajo na učinkovitost obrambe pred ruskimi napadi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo, 15. novembra, znova opozoril na težave z ameriškim sistemom Starshield, ki ga ukrajinska vojska uporablja tudi za upravljanje prestreznih brezpilotnih letalnikov. Po njegovih besedah omejitve preprečujejo, da bi ukrajinski droni dosegli hitrosti, potrebne za prestrezanje nekaterih novejših ruskih napadalnih letalnikov.
Zelenski je ameriško stran pozval k čimprejšnji rešitvi težav in poudaril, da od delovanja sistema ni odvisna le vojaška učinkovitost, temveč tudi varnost prebivalstva. Ukrajina se namreč vsakodnevno sooča z ruskimi zračnimi napadi, katerih tarče so poleg vojaških objektov tudi elektrarne, železniška infrastruktura, stanovanjska območja in drugi civilni objekti.
Pri 161 kilometrih na uro se povezava prekine
V središču težav je omejitev hitrosti, pri kateri satelitski komunikacijski sistem še omogoča povezavo med brezpilotnim letalnikom in njegovim upravljavcem. Po navedbah Zelenskega ukrajinski prestrezni droni pri hitrosti približno 161 kilometrov na uro izgubijo povezavo, kar močno omejuje njihovo uporabnost pri obrambi pred hitrimi ruskimi brezpilotnimi letalniki.
Težava je posebej izrazita pri prestrezanju ruskih dronov tipa šahed z reaktivnim pogonom. Ti so hitrejši od številnih običajnih brezpilotnih letalnikov, zato morajo ukrajinski prestrezniki za uspešno obrambo dosegati bistveno večje hitrosti. Če komunikacijski sistem pri določeni hitrosti preneha delovati, upravljavec izgubi možnost učinkovitega usmerjanja drona proti cilju.
Po poročanju Reutersa so ukrajinske vojaške enote zaradi podobnih omejitev že oktobra naletele na težave pri izvajanju nekaterih operacij. Takrat so omejitve prizadele tako določene naloge zračne obrambe kot uporabo brezpilotnih letalnikov pri drugih vojaških operacijah. Konec oktobra je Ukrajina sporočila, da je bilo delovanje sistema ponovno vzpostavljeno, vendar so se v novembru težave ponovile.
Ruski droni lahko prodrejo globlje v ukrajinsko ozemlje
Ukrajinske oblasti opozarjajo, da imajo omejitve posebej nevarne posledice na območjih blizu frontne črte in na začasno okupiranih ukrajinskih ozemljih. Prav od tam ruske sile pogosto pošiljajo napadalne brezpilotne letalnike proti ukrajinskim mestom in infrastrukturnim objektom.
Če ukrajinski prestrezni droni zaradi komunikacijskih omejitev ne morejo pravočasno doseči ruskih letalnikov, jih morajo obrambne enote poskušati prestreči pozneje, ko so že globlje na območju pod ukrajinskim nadzorom. To zmanjšuje čas za odziv in lahko poveča tveganje, da bodo posamezni napadalni droni dosegli svoje cilje.
Ukrajinski diplomati so za Radio Svobodna Evropa pojasnili, da so omejitve zaznali na več območjih in da ne gre zgolj za posamezne motnje. Po njihovih navedbah so več dni zapored izvajali preizkuse, ki so pokazali ponavljanje težav. Ukrajina zato zahteva, da se omejitve odpravijo na celotnem njenem mednarodno priznanem ozemlju, vključno z območji pod rusko okupacijo.
Kdo je odgovoren za omejitve? Washington in Musk z različnimi pojasnili
Starshield je vojaški satelitski komunikacijski sistem, ki temelji na tehnologiji Starlink ameriškega podjetja SpaceX. Podjetje vodi milijarder Elon Musk, storitev Starshield pa je Ukrajini zagotovila ameriška vlada. Medtem ko se običajni Starlink uporablja predvsem za komunikacijske povezave, je Starshield prilagojen zahtevnejšim vojaškim in varnostnim nalogam.
Prav vprašanje odgovornosti za omejitve je v zadnjih tednih povzročilo dodatne napetosti. Reuters je oktobra poročal, da naj bi odločitev o omejitvah po navedbah njegovih virov prišla iz Bele hiše. Ameriški časnik Wall Street Journal pa je na podlagi svojih virov poročal, da naj bi omejitve osebno odredil Musk. Nobena od teh razlag ni bila dokončno potrjena.
Musk je javno zatrjeval, da je za upravljanje vojaškega sistema Starshield odgovorna ameriška vlada, medtem ko so predstavniki ameriške administracije odgovornost pripisovali podjetju SpaceX. Ameriški predsednik Donald Trump je zanikal osebno vpletenost v odločitev o omejitvah. Podjetje SpaceX je ob zadnjih ukrajinskih opozorilih po navedbah Radia Svobodna Evropa zavrnilo trditve, da samo uvaja nove omejitve, in težave povezovalo s tehničnimi vprašanji.
Za Ukrajino je zato poleg odprave omejitev pomembno tudi pojasnilo, kdo ima dejanski nadzor nad njihovim uvajanjem in odpravljanjem.
Zelenski opozarja tudi na nevarno politično sporočilo
Ukrajinski predsednik je v zadnjih dneh opozoril še na drugo razsežnost težav. Po njegovem mnenju bi lahko omejitve, ki veljajo na začasno okupiranih ukrajinskih ozemljih, ustvarjale vtis, da se ta območja pri uporabi ameriških sistemov obravnavajo drugače kot preostala Ukrajina.
Zelenski je 12. novembra na vrhu Evropske politične skupnosti v Dublinu poudaril, da Ukrajina ne more sprejeti nobenega ravnanja, ki bi lahko pomenilo posredno priznavanje ruske okupacije. Pri tem je opozoril, da so omejitve hitrosti na okupiranih območjih neposredno povezane z zmožnostjo prestrezanja ruskih dronov, ki od tam napadajo ukrajinsko ozemlje.
Gre za stališče ukrajinskega predsednika, ne za potrjeno razlago namena omejitev. Kljub temu spor odpira občutljivo vprašanje, kako lahko odločitve o dostopu do vojaške komunikacijske tehnologije vplivajo tudi na politične odnose med zaveznicami.
Rusija stopnjuje napade na energetsko infrastrukturo
Zelenski je poziv ZDA objavil ob novih ruskih napadih na ukrajinsko infrastrukturo. Po njegovih navedbah so ruske sile v noči na nedeljo in v nedeljskem jutru napadle energetske objekte v regijah Zaporožje, Sumi, Odesa, Žitomir in Kirovograd, železniško infrastrukturo pa v regijah Dnipro, Harkov in Zaporožje.
Po poročanju Associated Press je ukrajinski predsednik navedel, da je Rusija v zadnjem tednu proti Ukrajini izstrelila več kot 2.300 brezpilotnih letalnikov, uporabila približno 1.590 vodenih letalskih bomb in izstrelila 15 raket. Obsežnost napadov kaže na izjemno obremenitev ukrajinske zračne obrambe, ki mora hkrati prestrezati različne vrste groženj.
Posebej ranljiva ostaja energetska infrastruktura. Poškodbe elektrarn, transformatorskih postaj in distribucijskega omrežja lahko povzročijo daljše prekinitve oskrbe z elektriko in ogrevanjem, kar je ob približevanju zime še posebej nevarno. Ukrajina zato poleg novih sistemov zračne obrambe potrebuje tudi zanesljive komunikacijske povezave, brez katerih del njene obrambne tehnologije ne more delovati učinkovito.
Ukrajino čaka še eno pomembno vprašanje: Kaj bo s pogodbo za Starshield?
Spor se odvija tudi v času, ko se približuje iztek pogodbe, na podlagi katere Ukrajina uporablja ameriški sistem Starshield. Po poročanju Reutersa je ukrajinski diplomat Denis Sienik v začetku novembra opozoril, da se pogodba izteče sredi leta 2027, zato si Kijev prizadeva čim prej začeti pogovore o njenem podaljšanju.
Ukrajinske oblasti želijo jasna zagotovila glede nadaljnje uporabe sistema in pogojev, pod katerimi bo ta na voljo. Dogajanje v zadnjih tednih je namreč pokazalo, kako močno je del sodobnega vojskovanja odvisen od satelitskih komunikacij in odločitev njihovih ponudnikov oziroma držav, ki zagotavljajo dostop do njih.
Zelenski je zunanjega ministra, obrambno ministrstvo in svoj urad pozval k tesnemu sodelovanju z ameriško stranjo ter podjetjem SpaceX. Njegovo sporočilo je jasno: omejitve je treba odpraviti čim prej, saj lahko vsaka dodatna motnja vpliva na zmožnost obrambe pred ruskimi napadi.
V ospredju tako ni več samo vprašanje, koliko orožja in prestreznih sistemov ima Ukrajina na voljo, temveč tudi, ali jih lahko uporablja brez omejitev, ki zmanjšujejo njihovo učinkovitost. Medtem ko Washington, SpaceX in Kijev iščejo pojasnila, se ruski napadi nadaljujejo, ukrajinska mesta pa ostajajo odvisna od zračne obrambe, ki mora delovati tudi v najzahtevnejših razmerah.
Spletno uredništvo



