Iz lokalnih medijev

Šolska kosila vse dražja, razlike med šolami ogromne: Starši plačujejo tudi 70 odstotkov več

Stroški šolske prehrane postajajo vse večje breme za slovenske družine. Cene malic so se v zadnjih šestih letih zvišale za več kot polovico, kosila pa se od šole do šole tako razlikujejo, da lahko starši za primerljiv obrok plačujejo tudi več deset evrov mesečno razlike. Ob tem višje cene še ne zagotavljajo kakovostnejše prehrane, delež lokalnih živil ostaja razmeroma nizek, obljubljena brezplačna kosila za vse osnovnošolce pa so se zamaknila za dve leti. Namesto septembra 2027 naj bi jih uvedli šele leta 2029.

Šolska prehrana je za številne otroke pomemben del vsakdana, za starše pa strošek, ki se mu med šolskim letom težko izognejo. Medtem ko se družine soočajo z višjimi cenami hrane, energije in drugih življenjskih potrebščin, se podražitve vse bolj poznajo tudi pri šolskih obrokih. V nekaterih osnovnih šolah so cene kosil že presegle štiri evre, drugod starši za primerljiv obrok odštejejo precej manj. Razlike niso zanemarljive, saj lahko pri več otrocih pomenijo občutno dodatno obremenitev družinskega proračuna.

Po podatkih, ki jih je danes objavil Svet24, je v šolskem letu 2026/27 v osnovne šole vpisanih 186.687 učencev, v srednješolske programe pa približno 88.000 dijakov. Skupno gre za skoraj 275.000 otrok in mladostnikov, za katere je ustrezno organizirana prehrana pomembna tako z vidika zdravja kot uspešnega vključevanja v izobraževalni proces. Toda medtem ko država določa enotno ceno šolske malice, so cene kosil prepuščene posameznim šolam, kar povzroča precejšnje razlike.

Malica v šestih letih dražja za več kot polovico

Podražitve so najbolj očitne pri primerjavi cen šolskih malic. V šolskem letu 2020/21 je osnovnošolska malica stala 80 centov, dijaki pa so zanjo plačevali 2,42 evra. V letošnjem šolskem letu znaša cena malice za osnovnošolca 1,22 evra, za dijaka pa štiri evre. To pomeni, da se je cena osnovnošolske malice v šestih letih zvišala za 52,5 odstotka, srednješolske pa za 65,3 odstotka.

Po izračunih Mateja Pangerla, organizatorja šolske prehrane in vodje sekcije za organizacijo prehrane pri Strokovnem združenju dietetikov in organizatorjev prehrane, so bile podražitve posebej izrazite v šolskem letu 2023/24. Takrat se je cena malice za osnovnošolce zvišala z 90 centov na 1,10 evra, za dijake pa z 2,73 na 3,60 evra. Letos je sledila nova podražitev, in sicer za 10,9 odstotka pri osnovnošolcih in 11,1 odstotka pri dijakih.

Če otrok malico prejema 20 šolskih dni v mesecu in družina ni upravičena do subvencije, znaša mesečni strošek osnovnošolske malice 24,40 evra. Pri dijaku je znesek precej višji, saj 20 malic pomeni 80 evrov mesečno. Za družino z več šoloobveznimi otroki lahko že ta postavka predstavlja pomemben del mesečnih izdatkov, še posebej če otroci v šoli uživajo tudi kosilo.

Za kosilo ponekod 2,50 evra, drugod že več kot štiri evre

Še večje razlike so pri kosilih, saj njihove cene niso določene enotno na državni ravni. Po pregledu javno objavljenih šolskih cenikov, ki ga povzema Svet24, se cene kosil za starejše osnovnošolce gibljejo od približno 2,50 do 4,20 evra. Razlika med najnižjo in najvišjo ceno tako znaša 1,70 evra na dan oziroma 34 evrov v mesecu z 20 šolskimi dnevi.

Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije, je predstavila več konkretnih primerov. Na Osnovni šoli Škofja Loka – Mesto kosilo za učence od drugega do petega razreda stane 2,40 evra, za starejše pa 2,52 evra. Na Osnovni šoli Grad sta ceni 2,95 in 3,25 evra, na Osnovni šoli Mladika na Ptuju pa 2,90 oziroma 3,20 evra.

Še izrazitejša je podražitev na šoli, ki ji prehrano zagotavlja Osnovna šola Trbovlje. Tam se je s 1. oktobrom cena kosila za mlajše učence zvišala s 3,30 na 3,60 evra, za starejše pa s 3,80 na 4,20 evra. Pri starejših učencih to pomeni 40 centov več na dan oziroma osem evrov dodatnega mesečnega stroška ob 20 šolskih dneh.

Raziskava Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki je leta 2025 zajela 157 osnovnih šol, je pokazala, da je povprečna cena šolskega kosila znašala 2,91 evra. Regionalna povprečja so se gibala med približno 2,50 in 3,45 evra. Najnižje cene so bile v jugovzhodni Sloveniji, Podravju, Posavju in na Koroškem, najvišje pa v obalno-kraški, zasavski in osrednjeslovenski regiji.

Zakaj so med šolami tako velike razlike?

Razlogov za razlike v cenah je več. Šole pri oblikovanju cen upoštevajo stroške nabave živil, plače zaposlenih, energijo, vzdrževanje kuhinjske opreme in potrošni material. Pomembno vlogo ima tudi organizacija prehrane, saj nekatere šole obroke pripravljajo v lastnih kuhinjah, druge pa jih prejemajo iz drugih zavodov.

Po Pangerlovih ocenah živila predstavljajo približno 45 odstotkov cene kosila, stroški dela 41 odstotkov, energenti 12 odstotkov, preostala dva odstotka pa odpadata na potrošni material. To pomeni, da podražitve hrane niso edini razlog za višje položnice. Na končno ceno pomembno vplivajo tudi stroški zaposlenih, velikost kuhinje, število pripravljenih obrokov in drugi organizacijski dejavniki.

Ceno kosila praviloma na predlog šole potrdi svet zavoda, v katerem sodelujejo tudi predstavniki staršev. Občine lahko prevzamejo del stroškov in s tem zmanjšajo znesek, ki ga plačujejo družine. Prav različna stopnja občinskega sofinanciranja je eden od razlogov, da starši v posameznih krajih za šolsko prehrano plačujejo različne zneske.

Romihova opozarja, da bi morale biti cene za starše preglednejše. Po njenem mnenju bi bilo treba določiti enotno metodologijo izračunavanja stroškov, ki bi omogočala primerjavo med šolami. Država trenutno nima enotnega javnega pregleda nad cenami kosil, prav tako ni določena najvišja dovoljena cena, ki bi veljala za vse osnovne šole.

Kdo ima brezplačno malico in kdo subvencionirano kosilo?

Pomemben del stroškov šolske prehrane za socialno šibkejše družine krije država. Upravičenost do subvencij je odvisna od povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana, pri čemer se praviloma upoštevajo podatki iz odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji.

V šolskem letu 2026/27 imajo osnovnošolci iz družin, kjer povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 563,50 evra, pravico do brezplačne malice in kosila. Če dohodek znaša od 563,51 do 711,12 evra, je malica brezplačna, kosilo pa država subvencionira v višini 50 odstotkov. Družine z višjimi dohodki praviloma niso upravičene do teh subvencij.

Pri dijakih je ureditev nekoliko drugačna. Če dohodek na družinskega člana ne presega 563,50 evra, država v celoti krije malico. Pri dohodkih od 563,51 do 711,12 evra krije 70 odstotkov njene cene, pri dohodkih od 711,13 do 858,67 evra pa 40 odstotkov. Splošna državna subvencija kosila za dijake ni predvidena na enak način kot za osnovnošolce.

Po uradnih pojasnilih na portalu eUprava staršem vloge za subvencijo praviloma ni treba vlagati, če ima družina veljavno odločbo o otroškem dodatku ali državni štipendiji. Podatki se pridobijo iz uradnih evidenc, šola pa pri obračunu prehrane upošteva pripadajočo subvencijo. Posebna vloga je potrebna predvsem takrat, ko družina nima ustrezne veljavne odločbe.

Več kot 114.000 otrok in dijakov s subvencionirano malico

Podatki za šolsko leto 2025/26 kažejo, da je bilo do subvencionirane malice upravičenih povprečno 86.482 osnovnošolcev in 28.026 dijakov. Skupno je tako pomoč pri plačevanju malice prejemalo oziroma bilo do nje upravičenih 114.508 otrok in mladostnikov. Pri osnovnošolcih je to predstavljalo 45,5 odstotka prijavljenih na malico, pri dijakih pa 32,3 odstotka vseh vpisanih.

Do subvencioniranega kosila je bilo upravičenih 45,4 odstotka osnovnošolcev. Pri 29,7 odstotka je država krila celotno ceno kosila, pri 15,5 odstotka pa polovico. Podatki kažejo, da subvencije ostajajo pomemben instrument zagotavljanja dostopnosti šolske prehrane, zlasti za družine z nižjimi dohodki.

Zanimivo je, da se je število upravičencev do subvencionirane malice v zadnjih dveh letih zmanjšalo. V šolskem letu 2023/24 je bilo takšnih osnovnošolcev 101.748, v lanskem šolskem letu pa 86.482. Pri dijakih se je število zmanjšalo z 31.472 na 28.026. Samo iz teh podatkov ni mogoče sklepati, da se je socialni položaj vseh družin izboljšal, saj na upravičenost vplivajo tudi dohodkovni pragovi in druge okoliščine.

Kljub manjšemu številu upravičencev se skupni stroški državnega subvencioniranja povečujejo. Leta 2022 je država za subvencije šolske prehrane namenila 43,16 milijona evrov, za leto 2026 pa je predvidenih 62,7 milijona evrov. Gre za približno 45-odstotno povečanje sredstev v štirih letih.

Dražja kosila še ne pomenijo bolj zdrave hrane

Ob vse višjih cenah se odpira tudi vprašanje kakovosti obrokov. Starši upravičeno pričakujejo, da bodo otroci v šoli dobili uravnoteženo, raznoliko in hranilno ustrezno prehrano, vendar višja cena sama po sebi še ni zagotovilo za boljšo kakovost.

Raziskava, ki je zajela 157 osnovnih šol, je pokazala, da so živila iz lokalnih virov predstavljala povprečno 18,6 odstotka nabave, ekološka živila pa 14,9 odstotka. Pri tem so lahko ekološka živila bistveno dražja od primerljivih konvencionalnih izdelkov, kar šolam ob omejenih finančnih sredstvih povzroča dodatne izzive.

Po Pangerlovih besedah se šole na višje stroške odzivajo z iskanjem cenovno ugodnejših dobaviteljev in prilagajanjem jedilnikov. To ne pomeni nujno zmanjševanja količine hrane, temveč lahko vključuje izbiro cenejših živil s primerljivo hranilno vrednostjo. Vendar je pomembno, da takšne prilagoditve ne vplivajo negativno na prehransko ustreznost obrokov.

Raziskava iz leta 2024 je pri analiziranih osnovnošolskih kosilih opozorila na nekatere prehranske pomanjkljivosti, med drugim prenizko energijsko vrednost, premalo maščob in ogljikovih hidratov ter preveliko vsebnost soli. Po drugi strani je spremljanje NIJZ pokazalo, da večina od 128 spremljanih vzgojno-izobraževalnih zavodov uspešno uresničuje prenovljene prehranske smernice.

Prav zato je pomembno, da se pri ocenjevanju šolske prehrane ne upoštevajo zgolj cene in jedilniki, temveč tudi dejanska hranilna sestava obrokov. Kot opozarja Lara Romih, zapis na jedilniku še ne pove, koliko sladkorja, soli in drugih hranil otrok dejansko zaužije.

Lokalna hrana pod pritiskom višjih stroškov

Posebno vprašanje je vključevanje lokalno pridelanih živil v šolsko prehrano. Slovenske šole imajo pri tem pomembno vlogo, saj lahko z rednimi naročili podpirajo domače kmete, pridelovalce in živilsko industrijo. Lokalna hrana lahko prispeva k večji sledljivosti porekla, krajšim dobavnim potem in razvoju regionalnega gospodarstva.

Toda višje cene in omejeni proračuni šol otežujejo nabavo dražjih lokalnih ter ekoloških živil. Šole morajo pri organizaciji prehrane usklajevati več ciljev: zagotoviti hranilno ustrezne obroke, spoštovati predpise, obvladovati stroške in hkrati vključevati čim več kakovostnih živil.

Vprašanje lokalne hrane je posebej aktualno prav ta teden, saj v Sloveniji od 16. do 22. novembra poteka Teden slovenske hrane. Njegov vrhunec bo v petek, 20. novembra, ko bodo v vrtcih, osnovnih šolah in drugih javnih zavodih pripravili tradicionalni slovenski zajtrk. Letošnji slogan je »Slovensko na mizi – začnimo z zajtrkom!«

Namen pobude je spodbujati uporabo domače hrane in ozaveščati o pomenu slovenskega kmetijstva. Toda dolgoročno povečanje deleža lokalnih živil v šolskih kuhinjah zahteva tudi ustrezne finančne pogoje, saj zgolj priporočila in promocijske dejavnosti ne morejo odpraviti razlik med nabavnimi cenami.

Brezplačna kosila za vse osnovnošolce šele leta 2029

Ena najpomembnejših napovedanih sprememb na področju šolske prehrane je uvedba brezplačnih kosil za vse osnovnošolce. Ukrep bi moral prvotno začeti veljati 1. septembra 2027, vendar je bil njegov začetek prestavljen na 1. september 2029.

Razlogi za zamik so predvsem organizacijski in infrastrukturni. Številne šole nimajo dovolj velikih kuhinj, jedilnic ali ustrezne opreme, dodatno težavo pa predstavlja pomanjkanje kuharjev. Če bi brezplačna kosila postala dostopna vsem učencem, bi se število pripravljenih obrokov povečalo, zato bi morale šole zagotoviti dodatne prostorske in kadrovske zmogljivosti.

Po dosedanjih ocenah bi uvedba brezplačnih kosil državo stala približno 25 milijonov evrov dodatno na leto. Toda poleg financiranja samih obrokov bo treba zagotoviti tudi sredstva za posodobitev kuhinj, opreme in organizacije prehrane.

Do uvedbe univerzalno brezplačnih kosil bo še naprej veljal sedanji sistem subvencioniranja, pri katerem je upravičenost vezana na dohodkovni položaj družine. Za številne starše to pomeni, da bodo morali stroške kosil plačevati še najmanj prihodnji dve šolski leti.

Starši pričakujejo pregledne cene in kakovostne obroke

Razlike v cenah šolskih kosil odpirajo širše vprašanje enakih pogojev za otroke po Sloveniji. Medtem ko nekatere občine z dodatnim financiranjem pomagajo zniževati stroške prehrane, so drugod starši bolj neposredno izpostavljeni podražitvam. Družina lahko tako za primerljivo storitev plačuje precej drugačen znesek zgolj zaradi kraja šolanja.

Pomembno bo tudi, kako bodo šole in država v prihodnjih letih usklajevale zahteve po kakovostnejši prehrani z naraščajočimi stroški. Zgolj višje cene ne zagotavljajo boljših obrokov, prav tako pa zniževanje stroškov ne bi smelo pomeniti slabše prehranske vrednosti hrane, ki jo otroci vsak dan dobivajo v šoli.

Šolska prehrana ni zgolj organizacijska storitev, temveč pomemben del skrbi za zdravje in razvoj otrok. Ob vse višjih cenah zato ostaja ključno vprašanje, kako zagotoviti, da bodo kakovostni in hranilno ustrezni obroki dostopni vsem učencem, ne glede na finančni položaj družine ali občino, v kateri obiskujejo šolo.

Spletno uredništvo Toti Maribor

 

Povezane objave

Back to top button