Ljubljana pred zgodovinskim drugim krogom: Janković prvič po 20 letih brez zmage, Mesec pa z močno Levico spreminja razmerja moči

Lokalne volitve so v slovenski prestolnici prinesle razplet, kakršnega Ljubljana ni doživela vse od leta 2006. Dolgoletni župan Zoran Janković prvič po dvajsetih letih ni zmagal že v prvem krogu, zato se bo 29. novembra pomeril s kandidatom Levice Luko Mescem. Toda županski dvoboj je le del zgodbe. Volivci so temeljito premešali tudi razmerja v mestnem svetu, kjer je Lista Zorana Jankovića izgubila precejšen del mandatov, Levica pa jih je več kot podvojila. Kdor koli bo prihodnja štiri leta vodil prestolnico, bo moral za uresničevanje svojega programa iskati podporo več političnih skupin.
Nedeljske lokalne volitve, ki so potekale 15. novembra, so v Ljubljani prekinile dolgoletni vzorec prepričljivih zmag aktualnega župana Zorana Jankovića. Ta je mestno občino prevzel leta 2006 in na vseh dosedanjih županskih volitvah zmagal že v prvem krogu. Tokrat mu večine ni uspelo doseči, zato bodo Ljubljančani o prihodnjem županu odločali še enkrat, v nedeljo, 29. novembra.
Po delnih neuradnih rezultatih je Janković prejel približno 35,2 odstotka glasov, Luka Mesec pa približno 25,2 odstotka. Razlika med njima znaša okoli deset odstotnih točk, vendar v drugem krogu glasovanje poteka znova, zato rezultati prvega kroga sami po sebi ne določajo končnega razpleta. Pomembno vlogo bodo imeli tudi volivci, ki so v nedeljo podprli druge kandidate, ter tisti, ki se prvega kroga niso udeležili.
Posebej zanimivo je, da se politična sprememba ni pokazala samo pri županskih kandidatih, temveč tudi pri volitvah v mestni svet. Po dvajsetih letih Jankovićevega županovanja bo moralo novo vodstvo prestolnice delovati v precej bolj razdrobljenem političnem okolju.
Janković ostaja prvi, vendar je njegova podpora občutno nižja kot pred štirimi leti
Zoran Janković je na volitvah leta 2022 prejel 61,83 odstotka glasov in si že v prvem krogu zagotovil nov mandat. Tokrat je po delnih neuradnih rezultatih ostal pri približno 35 odstotkih. Gre za veliko razliko, ki kaže, da je bila podpora aktualnemu županu na letošnjih volitvah bistveno drugačna kot pred štirimi leti.
Janković je po objavi prvih rezultatov poudaril, da odločitev volivcev spoštuje. Čeprav si je želel zmage že v prvem krogu, je dejal, da bo moral sprejeti tudi nov volilni izziv. Dvajsetletno obdobje vodenja Ljubljane je opisal kot okoliščino, ki ima lahko pozitivne in negativne plati. Po njegovih besedah mu dolgoletne izkušnje omogočajo dobro poznavanje mesta, vendar bodo o nadaljevanju njegovega mandata odločili prebivalci.
Ljubljanski župan je v kampanji izpostavljal razvojne projekte in spremembe, ki jih je prestolnica doživela v zadnjih dveh desetletjih. Njegovi politični nasprotniki so medtem opozarjali predvsem na vprašanja stanovanjske dostopnosti, prometa, upravljanja mestnega prostora in načina odločanja v občini.
Volilni rezultat zato odpira širše vprašanje, kako prebivalci ocenjujejo dosedanji razvoj Ljubljane in kakšne spremembe pričakujejo v prihodnjih štirih letih. O tem bo mogoče več sklepati šele po drugem krogu, ko bo znana končna odločitev volivcev.
Luka Mesec z drugim mestom in desetimi svetniki Levice
Drugo mesto je osvojil Luka Mesec, sokoordinator Levice, ki je po delnih neuradnih rezultatih prejel približno četrtino glasov. Mesec je po nedeljskem glasovanju izrazil zadovoljstvo, predvsem zato, ker se bo županska tekma nadaljevala v drugem krogu. Rezultat je ocenil kot izraz želje dela Ljubljančanov po spremembah.
Mesec je v kampanji izpostavljal stanovanjsko problematiko, javni promet, urejanje mestnih sosesk ter dostopnost zdravstvenih in socialnih storitev. Po njegovem mnenju bi morala Ljubljana več pozornosti nameniti vsakdanjim potrebam prebivalcev in razvoju posameznih četrtnih skupnosti.
Pomemben del volilnega rezultata predstavlja tudi uspeh Levice na volitvah v mestni svet. Stranka je po delnih neuradnih izidih osvojila deset svetniških mandatov, medtem ko je leta 2022 dobila štiri. To pomeni, da je število svojih predstavnikov več kot podvojila in postala druga najmočnejša skupina v ljubljanskem mestnem svetu.
Mesec je po volitvah poudaril, da si želi sodelovanja na podlagi konkretnih projektov. Po njegovih besedah Levica ne namerava vnaprej izključevati drugih političnih skupin, če bodo pripravljene podpreti njene ključne programske prednostne naloge.
V mestnem svetu velika sprememba: Jankovićeva lista izgubila pet mandatov
Največ svetniških mest je tudi tokrat osvojila Lista Zorana Jankovića, vendar je njena zastopanost občutno manjša kot pred štirimi leti. Po delnih neuradnih rezultatih bo imela 13 svetnikov, medtem ko jih je na volitvah leta 2022 osvojila 18. V iztekajočem se mandatu se je njena svetniška skupina celo povečala na 19 članov.
Levica je z desetimi mandati druga najmočnejša skupina, sledita SDS s petimi in Gibanje Svoboda s štirimi mandati. Po tri svetniška mesta sta osvojili stranka Glas za otroke in družine ter Piratska stranka, po dva Lista Aleksandra Repića in Ljubljana smo vsi, po enega pa NSi in Fokus, SD ter Vesna.
Razdelitev mandatov v ljubljanskem mestnem svetu
| Stranka oziroma lista | Mandati |
|---|---|
| Lista Zorana Jankovića | 13 |
| Levica | 10 |
| SDS | 5 |
| Gibanje Svoboda | 4 |
| Glas za otroke in družine | 3 |
| Pirati | 3 |
| Lista Aleksandra Repića | 2 |
| Ljubljana smo vsi | 2 |
| NSi in Fokus | 1 |
| SD | 1 |
| Vesna | 1 |
| Skupaj | 45 |
V ljubljanskem mestnem svetu je 45 svetnikov, za večino pa je potrebnih najmanj 23 glasov. Jankovićeva lista tako sama nima niti tretjine vseh sedežev, kar pomeni, da bo moralo prihodnje vodstvo mesta za sprejemanje pomembnih odločitev iskati podporo drugih političnih skupin.
V dosedanjem mandatu je bila takšna večina precej lažje dosegljiva. Jankovićeva lista je skupaj z Gibanjem Svoboda in SD razpolagala z dovolj glasovi za sprejemanje ključnih odločitev. Po letošnjih volitvah je razmerje drugačno, saj imajo te tri skupine skupaj le 18 svetniških mest.
Kdor koli bo župan, ga čaka zahtevno sestavljanje večine
Čeprav se bo o županu odločalo šele 29. novembra, je že zdaj jasno, da bo novi mestni svet politično precej bolj raznolik. Nobena stranka ali lista nima samostojne večine, zato bodo za sprejemanje proračuna, prostorskih načrtov in drugih pomembnih odločitev potrebni dogovori.
Če bi Janković nadaljeval županovanje, bi njegova lista s 13 mandati za večino potrebovala še najmanj deset svetniških glasov. Če bi bil izvoljen Mesec, bi Levica s svojimi desetimi mandati za večino potrebovala podporo najmanj 13 drugih svetnikov. V obeh primerih bi bilo torej potrebno sodelovanje več političnih skupin.
Matematično je mogočih več kombinacij, vendar zgolj seštevanje mandatov še ne pomeni, da bi posamezne stranke dejansko sklenile koalicijski dogovor. Pomembna bodo programska izhodišča, odnosi med svetniškimi skupinami in pripravljenost na sklepanje kompromisov.
Janković je po volitvah ocenil, da bi bila za Ljubljano naravna levosredinska koalicija. O konkretnih dogovorih v nedeljo še ni želel govoriti, je pa omenil, da se bo treba pogovarjati tudi z Luko Mescem, čeprav se bosta pred tem pomerila v drugem krogu.
Mesec je medtem napovedal projektno sodelovanje. Po njegovih besedah bodo v Levici iskali podporo pri tistih svetnikih, ki bodo pripravljeni podpreti njihove predloge na področju stanovanj, prometa, zdravstva in mestnih sosesk.
Večja volilna udeležba pokazala povečano zanimanje za prihodnost mesta
Letošnje volitve je zaznamovala tudi občutno večja volilna mobilizacija v prestolnici. Po podatkih, objavljenih v nedeljo, je do 16. ure glasovalo 35,18 odstotka ljubljanskih volilnih upravičencev, medtem ko je bila leta 2022 ob isti uri udeležba 25,72-odstotna.
Razlika je znašala kar 9,46 odstotne točke. To kaže na precej večje zanimanje za letošnje lokalne volitve, čeprav iz same udeležbe ni mogoče ugotoviti, katere kandidate so dodatni volivci podprli.
Po delnih podatkih je skupna volilna udeležba v Ljubljani dosegla približno 44 odstotkov. Podatek je bil objavljen še med štetjem glasov, zato se lahko končna številka razlikuje.
Večja udeležba je pomembna tudi z vidika drugega kroga. V njem bodo volivci odločali samo med Jankovićem in Mescem, zato bo zanimivo spremljati, ali se bo povečana mobilizacija nadaljevala in kakšen bo odziv volivcev drugih kandidatov.
V drugem krogu bodo pomembni tudi volivci preostalih kandidatov
Na letošnjih ljubljanskih županskih volitvah je kandidiralo več prepoznavnih političnih imen. Za Jankovićem in Mescem so se po delnih neuradnih rezultatih uvrstili Aleš Vrhovec, Aleš Primc, Anton Rop, Klemen Boštjančič in Aleksandar Repić.
Vsak od teh kandidatov je nagovarjal drugačen del volilnega telesa, zato bo v prihodnjih dveh tednih pomembno, kako se bodo opredelili do drugega kroga. Njihova morebitna javna podpora enemu od finalistov pa še ne pomeni, da bodo volivci sledili takšnemu pozivu.
Mesec je po nedeljskem glasovanju izrazil pričakovanje, da bodo nekateri kandidati, ki nasprotujejo nadaljevanju Jankovićevega županovanja, podprli spremembo na čelu občine. Janković pa je poudaril, da zaupa Ljubljančanom in da bo skušal v prihodnjih dveh tednih predstaviti razloge za nadaljevanje svojega dela.
Odločitev bo zato odvisna od širšega kroga volivcev, ne zgolj od tistih, ki so že v prvem krogu podprli enega od finalistov.
V Meščevem štabu tudi Marjan Šarec in Milan Brglez
Nedeljski volilni večer je prinesel tudi zanimiva politična sporočila. V štab Levice sta podporo Luku Mescu prišla izrazit nekdanji evropski poslanec SD Milan Brglez in evropski poslanec Gibanja Svoboda Marjan Šarec.
Brglez je poudaril, da v Meščevem nastopu vidi priložnost za spremembe pri vodenju mesta. Ob tem je dejal, da je del njegove širše podporne ekipe in da mu želi pomagati s svojim strokovnim znanjem ter izkušnjami.
Šarec, nekdanji predsednik vlade in nekdanji župan Kamnika, je prav tako izpostavil pomen politične svežine. Po njegovem mnenju lahko po dvajsetih letih vodenja mesta pride čas za drugačen pristop, čeprav je poudaril, da njegova podpora Mescu kot politični osebnosti ni povezana s formalnimi strankarskimi dogovori.
Njuna navzočnost je zanimiva predvsem zaradi širših političnih odnosov. Gibanje Svoboda je namreč v iztekajočem se mandatu sodelovalo z Jankovićevo listo pri zagotavljanju večine v mestnem svetu, zdaj pa se bodo morale vse politične skupine na novo opredeliti do sodelovanja v prihodnjem mandatu.
To ne pomeni, da so morebitna povolilna zavezništva že dogovorjena. Kaže pa, da bo oblikovanje večine v ljubljanskem mestnem svetu zahtevalo pogovore, ki lahko presežejo dosedanje politične povezave.
Stanovanja, promet in mestne soseske med osrednjimi vprašanji
Ne glede na to, kdo bo po drugem krogu prevzel županski položaj, bodo pred novim vodstvom Ljubljane številni razvojni in vsakodnevni izzivi. Med najbolj izpostavljenimi so dostopnost stanovanj, prometna ureditev, javni prevoz, urejanje mestnih sosesk ter zagotavljanje kakovostnih javnih storitev.
Stanovanjska problematika je posebej občutljiva zaradi visokih cen nepremičnin in najemnin, ki številnim prebivalcem otežujejo dostop do primernega doma. Ljubljana se kot največje slovensko mesto sooča tudi z velikimi prometnimi obremenitvami, zato bodo pomembne odločitve o razvoju javnega prevoza, prometni infrastrukturi in urejanju prostora.
Mesec je v kampanji poudarjal potrebo po aktivnejšem reševanju stanovanjske krize in večji pozornosti do mestnih sosesk. Janković je izpostavljal nadaljevanje projektov, ki jih je občina začela v njegovih dosedanjih mandatih, ter izkušnje pri vodenju mesta.
Različni poudarki bodo v drugem krogu volivcem omogočili primerjavo programov. Toda uresničevanje obljub bo odvisno tudi od tega, kakšno podporo bo imel izvoljeni župan v mestnem svetu.
Ljubljana po dvajsetih letih vstopa v drugačno politično obdobje
Letošnje lokalne volitve so v prestolnici že pred drugim krogom prinesle pomembno spremembo. Zoran Janković je prvič po letu 2006 ostal brez zmage v prvem krogu, njegova lista pa je izgubila del dosedanje zastopanosti v mestnem svetu. Levica je po drugi strani občutno povečala število svetnikov in se uveljavila kot druga največja politična skupina v mestni občini.
Kljub temu rezultati prvega kroga še ne povedo, kdo bo prihodnji župan. Janković in Mesec bosta morala v prihodnjih dveh tednih prepričati širši krog Ljubljančanov, dokončna odločitev pa bo znana 29. novembra.
Eno pa je že zdaj jasno: prihodnje vodenje Ljubljane bo zahtevalo precej več političnega usklajevanja kot v preteklem mandatu. Novi mestni svet bo sestavljen iz enajstih političnih skupin, nobena pa ne bo imela samostojne večine.
Za Ljubljančane bo zato pomembno ne le, kdo bo osvojil županski položaj, temveč tudi, kako bo novo vodstvo mesta sodelovalo z mestnim svetom in uresničevalo obljube, dane med volilno kampanjo.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana



