Iz lokalnih medijev

Pretres v nemški avtomobilski industriji: Pet ur več dela za isto plačo, na tisoče delovnih mest ogroženih

Nemška avtomobilska industrija, desetletja eden najmočnejših stebrov evropskega gospodarstva, se sooča z vse hujšo krizo. Mercedes-Benz ustavlja nove naložbe v svoje nemške tovarne in razmišlja celo o zapiranju proizvodnih obratov, Volkswagen pripravlja dodatno zniževanje stroškov, Bosch pa načrtuje obsežno zmanjševanje števila zaposlenih. Največ ogorčenja je sprožil Mercedesov predlog, po katerem bi zaposleni namesto 35 ur tedensko delali 40 ur, vendar za enako osnovno plačo. Sindikati napovedujejo odpor, posledice pretresov pa bi lahko občutila tudi slovenska podjetja, povezana z nemško avtomobilsko industrijo.

V Nemčiji se zaostruje spor, ki bi lahko pomembno zaznamoval prihodnost evropske avtomobilske industrije. Veliki proizvajalci vozil in njihovi dobavitelji iščejo načine za znižanje stroškov, zmanjševanje proizvodnih zmogljivosti in ohranitev konkurenčnosti na svetovnem trgu. Toda predlagani ukrepi vse bolj posegajo v delovne pogoje, plače in varnost zaposlitev, zaradi česar se povečujejo napetosti med vodstvi podjetij in sindikati.

Po poročanju nemškega Focusa, ki ga povzema Dnevnik, so v središču pretresov Mercedes-Benz, Volkswagen in Bosch. Gre za podjetja, katerih poslovanje vpliva na stotine tisoč zaposlenih, številne dobavitelje in gospodarstva drugih evropskih držav. Nemška avtomobilska industrija je leta 2025 ustvarila približno 534 milijard evrov prihodkov in neposredno zaposlovala okoli 732.000 ljudi, zato njene težave niso zgolj vprašanje posameznih podjetij, temveč pomemben gospodarski izziv za celotno Evropo.

Mercedes zamrznil naložbe, v igri tudi zapiranje tovarn

Eno najbolj odmevnih odločitev je sprejelo vodstvo Mercedes-Benza, ki je ustavilo nadaljnje naložbe v svoje proizvodne obrate v Nemčiji. Kot je 12. novembra poročal Reuters na podlagi internega sporočila zaposlenim, je odločitev povezana z neuspešnimi pogajanji o zmanjšanju stroškov dela. Vodstvo meni, da je proizvodnja v Nemčiji postala predraga in da brez sprememb dolgoročno ne bo mogoče ohraniti sedanje razporeditve proizvodnje.

Član uprave, odgovoren za proizvodnjo Michael Schiebe, je zaposlenim pojasnil, da so se odločili ustaviti vse nadaljnje naložbe v nemške lokacije. Ob tem je opozoril na velike razlike med proizvodnimi stroški v Nemčiji in nekaterih drugih evropskih državah. Po njegovih navedbah je lahko ura proizvodnega dela v posameznih nemških obratih tudi do petkrat dražja kot na določenih lokacijah v vzhodni Evropi.

Podjetje ima v Nemčiji dvanajst proizvodnih obratov. Že septembra je vodstvo opozorilo, da bi lahko zaradi visokih stroškov zaprlo eno tovarno za sestavljanje avtomobilov in eno za proizvodnjo delov pogonskih sklopov. Kateri lokaciji bi lahko bili prizadeti, Mercedes ni razkril, vendar je članica uprave za kadre Britta Seeger zaposlenim sporočila, da bodo morali možnost zapiranja obratov zdaj podrobneje proučiti.

Takšne napovedi so posebej občutljive, ker gre za podjetje, ki je desetletja predstavljalo simbol nemške industrijske moči, tehnološkega razvoja in kakovostnih delovnih mest. Morebitno zapiranje tovarn bi vplivalo tudi na širše lokalno gospodarstvo, saj so od velikih proizvodnih obratov odvisni številni dobavitelji, logistična podjetja in druge storitvene dejavnosti.

Pet ur več dela na teden, vendar brez višje osnovne plače

Največ nasprotovanja med zaposlenimi je sprožil predlog spremembe delovnega časa. Mercedesovo vodstvo želi v okviru pogajanj podaljšati delovni teden s sedanjih 35 na 40 ur, pri čemer bi mesečna osnovna plača ostala nespremenjena. Zaposleni bi tako vsak teden delali pet ur več, ne da bi za dodatne ure prejeli sorazmerno višje osnovno plačilo.

Takšna sprememba bi pomenila približno 14-odstotno povečanje tedenskega obsega dela. Če bi osnovna mesečna plača ostala enaka, bi se vrednost plačila za posamezno opravljeno uro ustrezno znižala. Vodstvo želi poleg tega zmanjšati tudi nekatere dodatke, med njimi izplačila, povezana z dobičkom podjetja, ter dodatke za dopust in božič.

Za nemške sindikate je predlog posebej sporen, ker 35-urni delovni teden predstavlja enega pomembnejših dosežkov dolgoletnih kolektivnih pogajanj v industriji. Sindikat IG Metall zato vztraja, da se konkurenčnost podjetij ne sme zagotavljati zgolj s slabšanjem delovnih pogojev. Sindikalna predstavnica Barbara Resch je ob napovedih zapiranja tovarn poudarila, da sindikat takšnim ukrepom odločno nasprotuje.

Mercedesovo vodstvo medtem opozarja, da bi lahko prihodnje generacije nekaterih modelov izdelovali zunaj Nemčije, če stroškov ne bodo uspeli znižati. Podjetje je že razširilo proizvodnjo na Madžarskem, kjer je v tovarno v Kecskemétu od leta 2022 vložilo približno milijardo evrov. Tamkajšnji obrat naj bi po širitvi dosegel zmogljivost do 400.000 vozil letno.

Volkswagen pripravlja nove reze, napetosti se stopnjujejo

Podobno zahtevne razmere vladajo tudi pri Volkswagnu, največjem evropskem avtomobilskem proizvajalcu. Koncern že izvaja obsežno prestrukturiranje, vendar vodstvo ocenjuje, da dosedanji ukrepi ne zadostujejo za odpravo težav. Pritisk na poslovanje povzročajo visoki proizvodni stroški, slabša prodaja na nekaterih ključnih trgih in vse močnejša konkurenca proizvajalcev električnih vozil.

Volkswagen je septembra napovedal dodatno zaostritev programa prestrukturiranja. Vodja znamke Volkswagen Thomas Schäfer je zaposlenim pojasnil, da so pričakovali, da bodo ukrepi, dogovorjeni leta 2024, zadostovali, vendar se razmere niso izboljšale v pričakovanem obsegu. Podjetje zato išče dodatne možnosti za znižanje stroškov in prilagoditev proizvodnje.

Konec septembra je Volkswagen tudi uradno sporočil, da bo z 31. decembrom 2026 odpovedal več kolektivnih pogodb, da bi odprl prostor za nova pogajanja. Ob tem je poudaril, da dogovor o prihodnosti podjetja, ki vključuje določena zagotovila glede zaposlitvene varnosti, ostaja izvzet iz teh ukrepov. Po navedbah podjetja obstoječe pogodbe za zaposlene za zdaj še naprej veljajo v skladu z zakonskimi pravili.

Novo pomembno poglavje se obeta 24. novembra, ko naj bi se nadaljevala pogajanja med vodstvom Volkswagna in sindikatom IG Metall. Razhajanja so velika, saj podjetje vztraja pri dodatnem zniževanju stroškov, sindikat pa zahteva ohranitev delovnih mest, proizvodnih lokacij in dogovorjenih pravic zaposlenih.

Bosch, Audi, Porsche in dobavitelji napovedujejo obsežna odpuščanja

Kriza se ne ustavlja pri največjih avtomobilskih proizvajalcih. Zelo močno prizadene tudi dobavitelje avtomobilskih delov in tehnologije, ki so odvisni od naročil proizvajalcev vozil. Med najbolj izpostavljenimi je Bosch, eden največjih svetovnih dobaviteljev avtomobilske industrije.

Po poročanju Focusa in Dnevnika Bosch v Nemčiji načrtuje ukinitev približno 22.000 delovnih mest. Reuters je septembra posebej poročal o načrtovanem zmanjšanju za 13.000 delovnih mest v osrednji avtomobilski dejavnosti do konca desetletja. Pri takšnih napovedih je pomembno razlikovati med posameznimi programi prestrukturiranja in širšimi ocenami zmanjševanja zaposlenosti, saj se lahko del načrtovanih ukrepov prekriva.

Velike spremembe napovedujejo tudi drugi proizvajalci. Audi namerava zmanjšati število zaposlenih za do 7.500, Porsche za približno 8.900, dobavitelj ZF pa je predstavil možnost ukinitve do 14.000 delovnih mest. Dobavitelj Schaeffler je v začetku novembra napovedal ukinitev 3.460 delovnih mest v Evropi, od tega približno 2.660 v Nemčiji, ter zaprtje petih proizvodnih lokacij.

Gre za napovedane oziroma načrtovane ukrepe, ki se lahko izvajajo v različnih časovnih obdobjih, zato jih ni mogoče razumeti kot število ljudi, ki bodo delo izgubili takoj. Kljub temu skupni obseg napovedi kaže, kako globoko se spreminja evropska avtomobilska industrija.

Svetovalno podjetje Roland Berger ocenjuje, da bi lahko nemška avtomobilska industrija do leta 2030 izgubila najmanj 200.000 delovnih mest. Takšna ocena je opozorilo na možen obseg dolgoročnega prestrukturiranja, ne pa dokončna napoved števila odpuščenih zaposlenih.

Sindikati pripravljeni na nove stavke

Nemški sindikat IG Metall, ki združuje več kot dva milijona članov, se je na napovedi podjetij odzval z vse odločnejšimi protestnimi dejavnostmi. Sindikat zahteva petodstotno zvišanje plač, zavezujoča zagotovila glede delovnih mest in ohranitve proizvodnih lokacij ter večjo odgovornost podjetij pri načrtovanju prihodnjih naložb.

V začetku novembra so opozorilne stavke potekale v več nemških podjetjih kovinske in elektroindustrije, med drugim pri Audiju in Mercedes-Benzu. Po poročanju Reutersa so zaposleni z začasnimi prekinitvami dela stopnjevali pritisk na delodajalce, ki so v pogajanjih ponudili precej manj, kot zahteva sindikat. Delodajalska stran je predlagala enkratno izplačilo v višini enega odstotka julija 2027 in 1,3-odstotno zvišanje plač šele julija 2028.

Sindikat je takšno ponudbo ocenil kot nezadostno, saj po njegovem mnenju ne zagotavlja ustreznega ohranjanja kupne moči zaposlenih. Po poročanju Dnevnika je 12. novembra odobril tudi možnost 24-urnih opozorilnih stavk, pred tem pa naj bi v krajših stavkovnih dejavnostih sodelovalo že približno 464.000 zaposlenih.

Spor presega običajno razpravo o višini plač. Na eni strani podjetja opozarjajo, da ob sedanjih stroških in pritiskih konkurence ne morejo ohraniti vseh obstoječih proizvodnih zmogljivosti. Na drugi strani zaposleni in sindikati zahtevajo, da vodstva prevzamejo odgovornost za pretekle poslovne odločitve ter zagotovijo naložbe v tehnologije in izdelke, ki bodo omogočili ohranitev proizvodnje v Evropi.

Kitajski proizvajalci spreminjajo svetovni avtomobilski trg

Eden ključnih razlogov za težave nemških proizvajalcev je hitro spreminjanje razmer na kitajskem avtomobilskem trgu. Nemška podjetja so tam desetletja dosegala visoke prihodke in dobičke, saj so njihove znamke uživale velik ugled, povpraševanje po avtomobilih višjega cenovnega razreda pa je hitro raslo.

V zadnjih letih so se razmerja močno spremenila. Kitajski proizvajalci, med njimi BYD, so postali izjemno konkurenčni na področju električnih avtomobilov, baterij in programske opreme. S hitro razvijajočimi se modeli in pogosto nižjimi cenami so pridobili pomemben del domačega trga, vse bolj pa prodirajo tudi v Evropo.

Nemški proizvajalci se tako soočajo z dvojno težavo. Na Kitajskem izgubljajo del prodaje in dobičkov, ki so jih v preteklosti ustvarjali na tem velikem trgu, hkrati pa se morajo v Evropi spopadati z novimi konkurenti. Prehod na električno mobilnost zahteva velike naložbe v razvoj baterij, programske opreme in novih proizvodnih procesov, vendar donosnost teh naložb ni vedno takšna, kot so podjetja pričakovala.

Na poslovanje vplivajo tudi trgovinske omejitve, ameriške carine, visoki stroški energije in presežne proizvodne zmogljivosti. V takšnem okolju podjetja iščejo prihranke, toda dolgoročna konkurenčnost bo odvisna tudi od njihove sposobnosti razvijanja novih tehnologij in privlačnih izdelkov.

Zakaj bi lahko posledice občutila tudi Slovenija?

Pretresi v nemški avtomobilski industriji so pomembni tudi za slovensko gospodarstvo. Nemčija je eden najpomembnejših slovenskih zunanjetrgovinskih partnerjev, številna domača industrijska podjetja pa sodelujejo v dobaviteljskih verigah evropskih avtomobilskih proizvajalcev.

Slovenski proizvajalci dobavljajo različne kovinske, elektronske, plastične in druge sestavne dele ter tehnološke rešitve, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji. Ko veliki proizvajalci zmanjšujejo proizvodnjo, odlagajo naložbe ali spreminjajo dobaviteljske pogodbe, se lahko posledice prenesejo tudi na podjetja v drugih državah.

Za slovenske dobavitelje bi to lahko pomenilo manj naročil, močnejši pritisk na prodajne cene in večjo negotovost pri načrtovanju proizvodnje. Posebej izpostavljena so podjetja, katerih poslovanje je močno odvisno od posameznega nemškega proizvajalca ali od tehnologij, povezanih z motorji z notranjim zgorevanjem.

Po drugi strani prestrukturiranje odpira tudi nove možnosti za podjetja, ki razvijajo izdelke za električna vozila, napredne pogonske sisteme in avtomobilsko elektroniko. Toda uspešnost prilagajanja bo odvisna od sposobnosti vlaganja v razvoj, pridobivanja novih naročnikov in razpršitve poslovnih tveganj.

Zato je dogajanje v Nemčiji pomembno spremljati tudi z vidika slovenskih delovnih mest. Posledice se ne pokažejo nujno takoj, temveč se lahko v dobaviteljskih verigah odražajo postopoma, skozi zmanjševanje naročil in spremembe proizvodnih načrtov.

Bo nemška avtomobilska industrija še lahko ohranila svojo moč?

Nemška avtomobilska industrija je že večkrat prestala zahtevna obdobja, vendar je sedanja preobrazba posebej zahtevna. Hkrati se spreminjajo tehnologija, svetovna konkurenca, trgovinske razmere in pričakovanja kupcev. Podjetja morajo vlagati v prihodnost, obenem pa znižujejo stroške, da bi ohranila dobičkonosnost.

Vodstva proizvajalcev menijo, da brez prilagoditev proizvodnih stroškov ne bo mogoče ohraniti konkurenčnosti. Sindikati pa opozarjajo, da zgolj daljši delovni čas, nižje plačilo za opravljeno uro in odpuščanja ne morejo nadomestiti tehnološkega razvoja ter pravočasnih poslovnih odločitev.

Prihodnji tedni bodo zato pomembni predvsem zaradi nadaljevanja kolektivnih pogajanj in odločitev o proizvodnih lokacijah. Dogovor med podjetji in sindikati bi lahko določil, kako bo potekalo prestrukturiranje in kakšne bodo njegove posledice za zaposlene.

Nemška avtomobilska industrija se tako ne spopada zgolj s kratkoročnim padcem prodaje, temveč z vprašanjem, kakšna bo njena vloga v prihodnjem desetletju. Od odgovorov na to vprašanje bodo odvisna številna delovna mesta, prihodnje naložbe in položaj evropske industrije na svetovnem trgu. Posledice pa se lahko razširijo daleč prek nemških meja.

 

Spletno uredništvo Goriške novice

Povezane objave

Back to top button