Predstavniki izraelske zasebne obveščevalne družbe Black Cube so decembra lani obiskali sedež SDS na Trstenjakovi ulici v Ljubljani. To ni več zgolj politični očitek, temveč ugotovitev Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, podprta z materialnimi dokazi. Kljub temu se SDS zdaj zavzema za parlamentarno preiskavo, ki bo pod drobnogled vzela predvsem ravnanje Sove in policije ter posredovanje informacij javnosti. Komisijo naj bi vodila poslanka SDS Anja Bah Žibert. Ob tem ostaja neodgovorjeno bistveno vprašanje: kaj so predstavniki tuje zasebne obveščevalne družbe počeli na sedežu stranke Janeza Janše v mesecih pred parlamentarnimi volitvami?
Afera Black Cube, ki je v zadnjih dneh pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami pretresla slovensko politično prizorišče, dobiva novo nadaljevanje. Mandatno-volilna komisija državnega zbora je danes soglasno podprla sestavo parlamentarne preiskovalne komisije, ki bo preiskovala domnevne zlorabe Sove in policije v povezavi z afero. Na čelu komisije naj bi bila poslanka SDS Anja Bah Žibert, ki jo je stranka tik pred potrjevanjem predlagala namesto prvotno predvidenega Žana Mahniča.
Toda ob današnji odločitvi se odpira vprašanje, ki ga ni mogoče odpraviti s kadrovskimi zamenjavami ali političnimi obtožbami na račun državnih institucij. Slovenska javnost je bila marca seznanjena z ugotovitvami Sove o dejavnostih predstavnikov izraelskega podjetja Black Cube v Sloveniji, med drugim tudi z njihovim obiskom sedeža SDS. Podatki, ki so pozneje postali javni, so razkrili natančnejši časovni potek njihovega gibanja, vključno s prihodom z zasebnim letalom, nastanitvijo v ljubljanskem hotelu in obiskom Trstenjakove ulice.
Zato je legitimno vprašanje, ali lahko preiskava, ki se osredotoča predvsem na ravnanje tistih, ki so informacije o aferi zbirali in razkrivali, zadovoljivo pojasni tudi okoliščine, zaradi katerih je afera sploh nastala. To je posebej pomembno, ker je prav SDS ena od strank, katerih stiki s predstavniki Black Cube so predmet javnega zanimanja.
Sova predstavila dokaze o obisku treh predstavnikov Black Cube
Slovenska obveščevalno-varnostna agencija je 20. marca letos članom operativne skupine sekretariata Sveta za nacionalno varnost predstavila ugotovitve o dejavnostih izraelske zasebne obveščevalne družbe Black Cube. Kot je takrat uradno sporočila vlada, je direktor Sove Joško Kadivnik predstavil materialne dokaze, povezane z obiskom treh predstavnikov podjetja na Trstenjakovi ulici 8 v Ljubljani, kjer ima sedež SDS.
Šlo je za Gioro Eilanda, Lirona Tzura in Dana Zorello. Sova je ob tem predstavila tudi ugotovitve o njihovih dejavnostih v Sloveniji in tujini, ki jih je opredelila kot protiobveščevalno delovanje zoper Republiko Slovenijo in tuje vmešavanje v slovenske volitve. Napovedala je, da bo zbrane informacije in materialne dokaze predala policiji in tožilstvu.
Podrobnejše okoliščine obiska je aprila razkril dokument Sove, ki so ga po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja pridobili novinarji 24ur in portala Necenzurirano. Iz dokumentacije izhaja, da so trije predstavniki Black Cube 10. decembra 2025 z zasebnim letalom prispeli v Ljubljano. Naslednje jutro so zapustili hotel, se odpeljali na Trstenjakovo ulico 8 in vstopili na dvorišče stavbe, v kateri ima sedež SDS. Po ugotovitvah Sove je obisk trajal približno dve uri, še istega dne pa so odleteli iz Slovenije.
Gre za konkretne ugotovitve državne obveščevalne službe, ne zgolj za navedbe političnih nasprotnikov SDS. Obenem pa je treba razlikovati med dokazanim obiskom in vprašanjem, kaj se je med obiskom dogajalo. Iz samega prihoda predstavnikov Black Cube na sedež stranke še ni mogoče sklepati, da je SDS naročila ali financirala nezakonito snemanje. Prav zato je pomembno, da se okoliščine stikov temeljito raziščejo.
Janša srečanje priznal, pojasnil pa ga je s pogovorom o Bližnjem vzhodu
Predsednik SDS Janez Janša je marca potrdil, da se je srečal z Gioro Eilandom, nekdanjim izraelskim visokim vojaškim predstavnikom in svetovalcem za nacionalno varnost. Kot je poročal N1, je Janša pojasnil, da Eilanda pozna že več let, vendar se datuma srečanja ni spomnil. Po njegovih navedbah sta govorila o razmerah na Bližnjem vzhodu.
Takšno pojasnilo je treba upoštevati, vendar hkrati ne odgovori na vsa vprašanja, ki so se pojavila po objavi dokumentacije Sove. Zakaj so na Trstenjakovo prišli trije predstavniki Black Cube? Kakšna je bila vloga posameznih udeležencev obiska? Ali je šlo izključno za pogovor o mednarodnih razmerah ali so bile obravnavane tudi druge teme? In ali obstaja dokumentacija, ki bi lahko pojasnila naravo srečanja?
Odgovori so pomembni zaradi okoliščin, v katerih so stiki potekali. Nekaj mesecev pozneje so namreč v slovensko javnost prišli skrivaj posneti pogovori z vidnimi osebnostmi, ki so zaznamovali sklepni del kampanje pred parlamentarnimi volitvami 22. marca. Sova je ob tem predstavila ugotovitve o tujem vmešavanju v volilni proces.
Prav zaradi takšnega časovnega zaporedja se je treba izogniti tako prehitrim obsodbam kot prehitremu zapiranju vprašanj. Potrjen obisk predstavnikov Black Cube na sedežu SDS ni dokaz, da je stranka naročila sporna snemanja. Je pa dovolj resna okoliščina, da zahteva natančno razjasnitev, ne zgolj splošnega političnega zanikanja.
SDS želi preiskovati Sovo in policijo, ne pa zgolj okoliščin obiskov
V državnem zboru sta bili odrejeni dve parlamentarni preiskavi, povezani z afero Black Cube. Prvo sta zahtevali Svoboda in Levica, njen namen pa je ugotoviti morebiten poskus vplivanja izraelske družbe na izid marčevskih parlamentarnih volitev. Med vprašanji, ki naj bi jih preiskovalci razjasnili, so tudi okoliščine obiskov predstavnikov Black Cube na sedežu SDS, morebitni naročniki in financerji spornih dejavnosti ter povezave s skrivaj posnetimi pogovori.
Drugo preiskavo so zahtevali Resnica, SDS ter poslanska skupina NSi, SLS in Fokus. Ta se osredotoča na domnevno politično instrumentalizacijo Sove in policije, morebitne zlorabe njunih pristojnosti ter posredovanje informacij o aferi javnosti. Prav tej komisiji naj bi po današnjem sklepu predsedovala Anja Bah Žibert.
Razlika med preiskavama je vsebinsko pomembna. Ena odpira vprašanje, kdo je morebitno sporno dejavnost organiziral in s kakšnim namenom. Druga preverja, ali so državni organi pri obravnavi afere ravnali zakonito in nepristransko. Oboje je lahko predmet legitimnega parlamentarnega nadzora, vendar preiskovanje ravnanja Sove ne more samo po sebi odgovoriti na vprašanje, zakaj so predstavniki Black Cube obiskali sedež SDS.
Tu nastane tudi osrednji politični problem za Janševo stranko. SDS ima pravico zahtevati preiskavo morebitnih zlorab državnih institucij, vendar ima javnost enako pravico zahtevati pojasnila o stikih, ki jih je dokumentirala Sova. Politično prepričljiv odgovor zato ne more temeljiti zgolj na očitkih o domnevni zlorabi obveščevalne službe, ampak mora vključevati tudi razjasnitev samega obiska.
Zakaj je SDS tik pred potrditvijo zamenjala kandidata za predsednika?
Današnja seja mandatno-volilne komisije je prinesla še eno spremembo. Po prvotnem predlogu bi komisijo, ki bo preiskovala ravnanje Sove in policije, vodil poslanec SDS Žan Mahnič. Toda poslanska skupina SDS je v petek predlagala spremembo in za predsednico imenovala Anjo Bah Žibert. Mahnič naj bi po novem postal njen namestnik.
Kot poroča Svet24 na podlagi STA, je predlog na današnji nujni seji podprlo vseh 12 navzočih članov mandatno-volilne komisije. Dokončno mora imenovanje potrditi še državni zbor. Podpredsednik komisije naj bi postal Nedeljko Todorović iz Resnice, sodelovali pa bodo tudi predstavniki drugih parlamentarnih strank.
Sama zamenjava predsednika ni dokaz kakršnegakoli nepravilnega ravnanja. Toda politično pomembnejše od imena predsednika je vprašanje, kako bo komisija opravljala svoje delo. Ali bo omogočila vsebinsko preverjanje očitkov o zlorabah Sove in policije? Ali bodo zaslišanja in dokazni predlogi namenjeni razjasnitvi dejstev ali predvsem utrjevanju že oblikovanih političnih stališč? In kako se bo njeno delo dopolnjevalo z drugo komisijo, ki bo preiskovala morebitno tuje vplivanje na volitve?
Za SDS bo pomembno tudi, kako bo javnosti pojasnila razmerje med lastnimi zahtevami po parlamentarnem nadzoru in ugotovitvami Sove o obisku njenega sedeža. Če stranka vztraja pri preiskovanju ravnanja državnih organov, se s tem ne zmanjša pomen vprašanj o stikih z izraelsko družbo.
Preiskava Sove je legitimna, toda kaj pa naročniki in financerji?
Predstavniki SDS so ob razkritjih večkrat opozarjali na domnevno politično zlorabo državnih institucij. Janša je marca ravnanje Sove in drugih organov označil za zlorabo, namenjeno zaščiti korupcije, ter zahteval preiskavo. Sova je njegove navedbe o domnevnem posebnem nadzoru nad sedežem SDS zavrnila.
V demokratični državi mora biti tudi obveščevalna služba podvržena nadzoru. Njeno delo mora biti zakonito, sorazmerno in neodvisno od političnih interesov. Zato vprašanja, ali so bile informacije o aferi zbrane in posredovane skladno s predpisi, niso nepomembna. Če bi se pokazale nepravilnosti, bi jih bilo treba ustrezno obravnavati.
Toda enako velja za vprašanje morebitnega tujega vplivanja na volitve. Če je Sova ugotovila dejavnosti, ki jih je opredelila kot protiobveščevalno delovanje zoper Slovenijo, je treba razjasniti njihov namen, organizacijo in morebitne povezave z domačimi akterji. Šele na podlagi dokazov je mogoče presojati, ali je kdo ravnal nezakonito oziroma politično odgovorno.
Največja nevarnost dveh vzporednih parlamentarnih preiskav je, da bi se razprava spremenila v tekmovanje med političnima razlagama, namesto v skupno iskanje odgovorov. Javnosti ne bi koristila preiskava, ki bi prezrla morebitne nepravilnosti pri delu Sove, prav tako pa ne preiskava, ki bi pozornost odvrnila od dokumentiranih obiskov tujih operativcev in morebitnih naročnikov njihovih dejavnosti.
Kaj se je dogajalo v mesecih pred volitvami?
Obisk predstavnikov Black Cube na Trstenjakovi ulici je potekal 11. decembra 2025, parlamentarne volitve pa so bile 22. marca 2026. V tem obdobju so se odvijale politične priprave na volitve, v sklepnem delu kampanje pa so se pojavili skrivaj posneti pogovori, ki so sprožili vprašanja o njihovem nastanku, objavi in morebitnem vplivu na volivce.
Sova je predstavila ugotovitve o dejavnostih Black Cube in tujem vmešavanju v volitve. Policija je medtem preiskovala sume različnih kaznivih dejanj, med drugim nezakonitega zvočnega in slikovnega snemanja, podkupovanja, zlorabe uradnega položaja in razkrivanja tajnih podatkov. To še ne pomeni, da so bila navedena kazniva dejanja dokazana ali da je zanje odgovorna določena politična stranka.
Toda časovna bližina dokumentiranih obiskov in predvolilnih razkritij je razlog, da preiskovalci preverijo morebitne povezave. Pri tem bodo pomembni dokazi o stikih, komunikaciji, financiranju, naročilih in dejanski vlogi posameznikov. Brez teh odgovorov bi ostala odprta vprašanja, ki zadevajo integriteto slovenskega volilnega procesa.
Če se izkaže, da so bili stiki povsem nepovezani s spornimi posnetki, je tudi to pomembna ugotovitev. Če pa bi dokazi pokazali povezave z organizacijo ali financiranjem nedovoljenih dejavnosti, bi bilo treba ugotoviti odgovornost. Naloga preiskave ni vnaprej potrditi političnega suma, temveč preveriti, kaj se je dejansko zgodilo.
Politična odgovornost ne izgine z napadom na preiskovalce
V razpravi o aferi Black Cube se vse bolj prepletata dve vprašanji: zakonitost ravnanja slovenskih institucij in odgovornost za morebitne dejavnosti tuje zasebne obveščevalne družbe v slovenskem političnem prostoru. Toda odgovor na prvo vprašanje ne more nadomestiti odgovora na drugo.
SDS je upravičena zahtevati, da Sova in policija pojasnita zakonitost svojega ravnanja. Hkrati pa mora biti pripravljena na javno preverjanje okoliščin obiskov predstavnikov Black Cube na svojem sedežu. Če želi razpravo o aferi preusmeriti na ravnanje državnih organov, bo morala prepričljivo pojasniti tudi, zakaj takšna preiskava ne pomeni odmika od vprašanj, ki so se pojavila ob razkritjih Sove.
Politična odgovornost namreč ni omejena zgolj na morebitne kršitve kazenske zakonodaje. Zajema tudi preglednost stikov, verodostojnost javnih pojasnil in pripravljenost odgovoriti na vprašanja, ki se pojavijo ob dokumentiranih okoliščinah. Prav to je merilo, ki bi moralo veljati za vse politične stranke, ne glede na to, ali so na oblasti ali v opoziciji.
Zato bo treba pozorno spremljati delo obeh komisij. Njuna verodostojnost se ne bo merila po številu politično odmevnih zaslišanj ali ostrini izjav, temveč po tem, ali bosta uspeli zbrati in predstaviti preverljiva dejstva.
Kdo bo nazadnje odgovoril na vprašanje o obisku Trstenjakove?
Današnja odločitev o predlagani sestavi komisije pomeni nov korak v parlamentarnem preiskovanju afere Black Cube. Toda z imenovanjem Anje Bah Žibert še ni razjasnjeno, kaj se je decembra lani dogajalo na sedežu SDS, kakšen je bil namen obiska treh predstavnikov izraelske družbe in ali je obstajala kakršnakoli povezava s poznejšimi predvolilnimi razkritji.
Prav tako ostajajo pomembna vprašanja o zakonitosti ravnanja Sove in policije. Parlamentarni nadzor mora omogočiti preverjanje obeh sklopov očitkov, ne da bi politične stranke vnaprej določale, kateri dokazi so sprejemljivi in katere okoliščine naj ostanejo zunaj razprave.
Za SDS je osrednji izziv jasen: zahteva po preiskovanju Sove ne more biti nadomestilo za pojasnila o dokumentiranem obisku predstavnikov Black Cube na njenem sedežu. Dokler namen in vsebina teh stikov ne bosta prepričljivo razjasnjena, bodo vprašanja o politični odgovornosti ostala odprta.
Slovenska javnost si zasluži odgovore na obe vprašanji: ali so državni organi ravnali zakonito in kdo je stal za morebitnimi dejavnostmi tujega obveščevalnega podjetja v času pred volitvami. Brez celovite preiskave bi afera Black Cube ostala predvsem predmet političnih obtožb, ne pa razjasnjenih dejstev.
Spletno uredništvo



