Volilni pretres v Mariboru: Znani obrazi ostali brez mandatov, Frangež in Greiner pa pred odločilnim dvobojem

Mariborske lokalne volitve so prinesle precej več kot le odločitev o drugem krogu županskih volitev. Po osmih letih se s čela mesta poslavlja Aleksander Saša Arsenovič, za njegovega naslednika pa se bosta 29. novembra pomerila Matevž Frangež in Bor Greiner. Medtem so volivci temeljito premešali sestavo mestnega sveta. Po dvajsetih letih se iz njega poslavljata Stojan Auer in Lidija Divjak Mirnik, brez mandata ostaja tudi Igor Jurišič. Posebnost letošnjih volitev so preferenčni glasovi, s katerimi so volivci mimo vrstnega reda na kandidatnih listah izvolili tri svetnike.
Nedeljske lokalne volitve so v Mariboru odprle novo politično poglavje. Drugo največje slovensko mesto bo po dveh mandatih Aleksandra Saše Arsenoviča dobilo novega župana, saj se dosedanji župan letos ni odločil za ponovno kandidaturo. Za njegovo nasledstvo se je potegovalo deset kandidatov, vendar nobeden ni prejel večine glasov, zato bo o prihodnjem vodstvu mesta odločal drugi krog.
Po skoraj v celoti preštetih glasovnicah je največ podpore dobil Matevž Frangež, sledil mu je neodvisni kandidat Bor Greiner. Toda poleg županske tekme je veliko pozornosti pritegnil tudi razplet volitev v 45-članski mestni svet. Ne le zaradi spremenjenega razmerja med političnimi skupinami, temveč tudi zaradi nepričakovanih osebnih razpletov, ki so nekaterim dolgoletnim svetnikom preprečili nadaljevanje dela.
Kot poročata Večer in Mariborinfo, so preferenčni glasovi tokrat odločilno vplivali na izvolitev treh kandidatov. Takšnega števila preobratov zaradi osebne podpore volivcev na mariborskih lokalnih volitvah doslej še niso zabeležili.
Frangež in Greiner v drugem krogu, razlika manj kot šest odstotnih točk
Po zadnjih objavljenih neuradnih rezultatih, ko je bilo preštetih 99,95 odstotka glasovnic, je Matevž Frangež prejel 28,17 odstotka oziroma 9.966 glasov. Bor Greiner je osvojil 22,88 odstotka oziroma 8.095 glasov. Med njima je bilo 1.871 glasov razlike, kar pomeni 5,29 odstotne točke.
Frangež kandidira s podporo Socialnih demokratov, Levice in Liste kolesarjev in pešcev. Po prvem krogu je izrazil zadovoljstvo z doseženim rezultatom in napovedal nadaljevanje kampanje, v kateri želi poudarjati razvojne projekte ter povezovanje različnih skupin v mestu. Po njegovih besedah bo moral prihodnji župan pri oblikovanju razvojnih načrtov sodelovati s širšo skupnostjo.
Greiner, ki nastopa kot neodvisni kandidat s podporo volivcev, je poudaril pomen volilne udeležbe in napovedal nadaljevanje neposrednih pogovorov z občani. Med vprašanji, ki jih izpostavlja, sta financiranje občine in način sodelovanja med mestnim vodstvom ter političnimi strankami.
Na tretjem mestu je pristal Andrej Bauman z nekaj manj kot 21 odstotki glasov, četrta pa je bila Katja Koren z 18,99 odstotka. Oba sta tako ostala zunaj drugega kroga, čeprav sta prejela pomemben delež glasov. Bauman je užival podporo dosedanjega župana Arsenoviča, Korenovo pa so podprli Demokrati, SDS, NSi in Fokus.
Prav glasovi njunih volivcev bodo v prihodnjih dveh tednih pomemben del političnega dogajanja, vendar ni mogoče vnaprej sklepati, kako se bodo ti odločili v drugem krogu. Kandidata, ki sta se uvrstila v finale, bosta morala svojo podporo iskati tudi zunaj kroga volivcev, ki sta ju podprla 15. novembra.
Mestni svet brez Arsenovičeve liste, SDS z največ mandati
Spremenila se bo tudi sestava mariborskega mestnega sveta. Lista dosedanjega župana Saše Arsenoviča, ki je imela v iztekajočem se mandatu 13 svetnikov, na letošnjih volitvah ni nastopila v enaki obliki. Njenih mandatov zato v prihodnji sestavi ne bo.
Po neuradnih rezultatih, ki so bili 16. novembra zjutraj objavljeni na spletni strani Državne volilne komisije, je največ sedežev osvojila SDS. Lista, ki jo je vodil nekdanji mariborski župan Franc Kangler, je dobila devet mandatov. Po sedem svetniških mest sta osvojili lista Bor za spet naš Maribor in lista Bauman za Maribor.
Socialni demokrati so število mandatov povečali z dveh na šest, Levica z enega na tri, Lista kolesarjev in pešcev pa z dveh na tri. Gibanje Svoboda je po drugi strani izgubilo polovico dosedanjih desetih svetniških mest in jih bo imelo pet.
Po en mandat so osvojili še Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, Gasilci Maribora, skupna lista NSi in Fokusa, Stranka mladih – Zeleni Evrope ter Pirati.
Takšna razdelitev pomeni, da nobena politična skupina nima samostojne večine. V 45-članskem mestnem svetu je zanjo potrebnih najmanj 23 glasov, zato bo moral prihodnji župan pri sprejemanju proračuna, razvojnih načrtov in drugih pomembnih odločitev sodelovati z več svetniškimi skupinami.
Stojan Auer in Lidija Divjak Mirnik po dvajsetih letih brez svetniškega mandata
Eden od najbolj odmevnih osebnih razpletov se je zgodil na Listi za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Lista je osvojila en mandat, vendar ga po neuradnih rezultatih ni dobil njen prvouvrščeni kandidat Stojan Auer, prav tako ne drugouvrščena Lidija Divjak Mirnik.
Mandat si je s preferenčnimi glasovi zagotovil Matej Vodopivec, ki je bil na kandidatni listi šele tretji. Volivci so mu namenili 138 preferenčnih glasov, kar je zadostovalo, da je prehitel kandidata, uvrščena pred njim.
Za Auerja in Divjak Mirnikovo to pomeni konec dolgega obdobja dela v mestnem svetu. Oba sta bila svetnika pet zaporednih mandatov, kar predstavlja dvajset let sodelovanja pri odločanju o mariborskih občinskih zadevah.
Vodopivec je sicer nastopil tudi na županskih volitvah, kjer je prejel 1.034 glasov oziroma približno 2,9 odstotka podpore. Čeprav se mu ni uspelo uvrstiti v drugi krog, je na svetniških volitvah dosegel pomemben osebni rezultat.
Ta primer kaže, da vrstni red na kandidatni listi sam po sebi ne zagotavlja izvolitve. Volivci lahko s preferenčnim glasovanjem podprejo posameznika, ki mu bolj zaupajo, in s tem vplivajo na to, kdo bo dejansko zasedel mandat, ki ga je osvojila lista.
Igorja Jurišiča izrinil kandidat s tretjega mesta
Podoben razplet se je zgodil na listi Stranke mladih – Zeleni Evrope. Njen prvouvrščeni kandidat Igor Jurišič, ki se je letos potegoval tudi za županski položaj, po dveh zaporednih mandatih ostaja brez sedeža v mestnem svetu.
Mandat je namesto njega osvojil Aleksandar Jovanović, ki je bil na listi uvrščen na tretje mesto. Prejel je 145 preferenčnih glasov, s katerimi je prehitel kandidata pred seboj in si zagotovil izvolitev.
Jurišič je na županskih volitvah prejel približno 1,55 odstotka glasov. Čeprav mu je kandidatura omogočila večjo prepoznavnost v volilni kampanji, mu to ni zagotovilo tudi svetniškega mandata.
Njegov primer je še ena posebnost letošnjih mariborskih volitev. Županski kandidat in nosilec liste ni nujno tudi njen izvoljeni svetnik, če volivci s preferenčnimi glasovi izrazijo drugačno osebno izbiro.
Zdravko Luketič že tretjič zapored s preferenčnimi glasovi do mandata
Povsem drugačen razplet je doživel dolgoletni mestni svetnik Zdravko Luketič. Na skupni listi Nove Slovenije in Fokusa Marka Lotriča je bil uvrščen šele na peto mesto, vendar je s 134 preferenčnimi glasovi osvojil edini mandat, ki je pripadel tej listi.
Za Luketiča to ni prvi takšen uspeh. Kot poroča Večer, se je v mestni svet s pomočjo preferenčnih glasov uvrstil že na volitvah leta 2018 in 2022, ko je bil obakrat tretji na kandidatni listi. Tokrat mu je uspelo celo s petega mesta, s čimer je postavil nov mariborski mejnik.
Devetinšestdesetletni svetnik svoj rezultat povezuje predvsem z neposrednim odnosom do občanov in reševanjem njihovih vsakodnevnih težav. Med primeri je omenil tudi urejanje manjših izboljšav na avtobusnih postajališčih, ki lahko prebivalcem olajšajo vsakdanje življenje.
Ob tem je poudaril, da od ljudi, ki mu namenijo preferenčni glas, pričakuje tudi nadaljnje sodelovanje in opozarjanje na težave. Po njegovem mnenju je prav takšen odnos eden od razlogov, da mu volivci že več mandatov izkazujejo osebno podporo.
Luketič je hkrati dejal, da bi bilo po prihodnjih štirih letih primerno, da njegovo mesto prevzame kdo mlajši. Za zdaj pa ostaja eden od prepoznavnih predstavnikov mariborskega mestnega sveta.
Franc Kangler prejel največ preferenčnih glasov med vsemi kandidati
Posebno pozornost je pritegnil tudi rezultat Franca Kanglerja, nekdanjega mariborskega župana in nosilca liste SDS. Med skupno 488 kandidati za mestni svet je prejel največ preferenčnih glasov, in sicer 259.
Kangler je bil že sicer uvrščen na prvo mesto kandidatne liste, zato preferenčni glasovi niso bili odločilni za njegovo izvolitev. Njihovo število pa kaže na osebno podporo, ki jo je prejel med volivci svoje liste.
Nekdanji župan se letos ni potegoval za vrnitev na čelo občine, vendar ostaja pomemben akter mariborske lokalne politike. SDS je s svojo listo osvojila največ svetniških mandatov, zato bo imela v prihodnjem mestnem svetu pomembno vlogo pri razpravah in odločanju.
Kangler po prvem krogu še ni napovedal, katerega od županskih kandidatov bo podprl 29. novembra. Po njegovih besedah bodo pred odločitvijo preučili programa in razvojne načrte obeh finalistov.
Volilna udeležba nekaj nad 45 odstotki
Na nedeljskih lokalnih volitvah je v Mariboru glasovalo 45,12 odstotka volilnih upravičencev. To pomeni, da se več kot polovica upravičenih volivcev prvega kroga ni udeležila.
Volilna udeležba bo pomembna tudi v drugem krogu, saj se lahko ob drugačni izbiri kandidatov spremeni sestava volivcev, ki bodo prišli na volišča. Frangež in Greiner bosta zato v prihodnjih dveh tednih nagovarjala tako svoje dosedanje podpornike kot prebivalce, ki so v prvem krogu glasovali za druge kandidate ali ostali doma.
Frangež je napovedal nadaljevanje pozitivno usmerjene kampanje s poudarkom na razvojni viziji mesta, Greiner pa želi nadaljevati pogovore po mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Oba sta po nedeljskem glasovanju poudarila pomen sodelovanja in večje vključenosti občanov.
Za prihodnje vodstvo mesta bodo pomembna vprašanja občinskih financ, gospodarskega razvoja, prometa, stanovanjske problematike, javnih storitev in vlaganj v posamezne dele Maribora. Pri tem bo poleg županskega programa odločilna tudi sposobnost sodelovanja z mestnim svetom.
Maribor čaka novo vodstvo in drugačna politična razmerja
Mariborske lokalne volitve so že pred drugim krogom prinesle več pomembnih sprememb. Po osmih letih se zaključuje Arsenovičevo županovanje, v mestnem svetu pa se spreminjajo razmerja med strankami in listami. Nekatere politične skupine so svojo zastopanost povečale, druge izgubile več sedežev.
Posebnost letošnjega glasovanja so tudi preferenčni glasovi, ki so vplivali na izvolitev treh svetnikov. Zaradi njih se iz mestnega sveta poslavljajo Stojan Auer, Lidija Divjak Mirnik in Igor Jurišič, medtem ko so mandate osvojili Matej Vodopivec, Aleksandar Jovanović in Zdravko Luketič.
Ti razpleti kažejo, da so volivci poleg podpore posameznim političnim listam izkoristili tudi možnost odločanja o konkretnih kandidatih. Prav ta osebna izbira je ponekod spremenila pričakovani vrstni red izvoljenih svetnikov.
O tem, kdo bo nasledil Aleksandra Sašo Arsenoviča, bodo Mariborčani odločili 29. novembra. Ne glede na razplet županskega dvoboja med Matevžem Frangežem in Borom Greinerjem pa je že jasno, da bo novo mestno vodstvo delovalo v politično spremenjenem mestnem svetu, kjer bodo za večino potrebni dogovori med več skupinami.
Podatki temeljijo na neuradnih volilnih rezultatih, objavljenih 16. novembra 2026, in se lahko do uradne potrditve še spremenijo.
Spletno uredništvo Toti Maribor



