Decentralizacija državne uprave, ena od zavez nove vlade Janeza Janše, očitno ne bo ostala samo pri selitvi prvega ministrstva v Maribor. Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je razkril, da na njegovem resorju že pripravljajo predlog reorganizacije, ki bi lahko del služb preselil iz Ljubljane. Njegov pogled je usmerjen proti slovenski Istri, kjer omenja Koper in Izolo, odločitev pa bi lahko bila pred vlado že v prihodnjih tednih.
Slovenija je desetletja gradila državno upravo izrazito okoli Ljubljane. Ministrstva, vlada, parlament in večina ključnih državnih institucij so skoncentrirani v prestolnici, zaradi česar so bile napovedi o decentralizaciji pogosto del političnih programov, precej redkeje pa so se končale z dejanskimi selitvami.
Sedanja vlada želi to očitno spremeniti.
Prvi korak je že narejen. Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je julija formalno preneslo sedež v Maribor in s tem postalo prvo ministrstvo v zgodovini samostojne Slovenije s sedežem zunaj Ljubljane. V prvi fazi tam dela približno 70 zaposlenih, ministrstvo pa je ob selitvi napovedalo, da bo prihodnje kadrovske okrepitve prednostno iskalo prav v Mariboru.
Zdaj se odpira vprašanje, kdo bo naslednji.
Med kandidati je tudi Franci Matoz.
Matoz: Zakaj bi morale biti vse pisarne v središču Ljubljane?
Minister za notranje zadeve in javno upravo je v intervjuju za Primorske novice razkril, da na ministrstvu že pripravljajo predlog reorganizacije. Vladi naj bi ga predstavili predvidoma v mesecu oziroma mesecu in pol.
Matoz pri tem izhaja iz precej praktičnega vprašanja: ali morajo biti vse službe velikega državnega resorja nujno skoncentrirane na dragih oziroma centralnih lokacijah v Ljubljani, če lahko del zaposlenih svoje delo enako učinkovito opravlja drugje.
To je pri njegovem ministrstvu še posebej zanimivo. Nova vlada je pod eno streho združila področja nekdanjih resorjev notranjih zadev, javne uprave in digitalne preobrazbe, zato Matoz vodi organizacijsko zelo razvejan sistem. Ob prevzemu funkcije je tudi uradno prevzel področja vseh treh nekdanjih ministrstev.
Zato njegov načrt za zdaj ne pomeni, da se bo celotno ministrstvo preselilo iz Ljubljane v Koper. Pomeni pa, da Ljubljana očitno ni več samoumevna lokacija za vse njegove službe.
Koper ali Izola? Matoz že gleda državne nepremičnine
Minister pri razmišljanju o Obali ni ostal samo pri splošni ideji. V slovenski Istri vidi več državnih nepremičnin, katerih prihodnost bi bilo mogoče ob reorganizaciji premisliti skupaj.
Med njimi so prostori Policijske uprave Koper, nedokončani prostori pomorske policije in Policijska postaja Koper. Ena od možnosti je, da bi država vrednost oziroma potencial teh nepremičnin povezala v širšo rešitev in zgradila objekt, v katerem bi združila več služb. Lokacija po Matozovih besedah ni nujno Koper.
V poštev bi lahko prišla tudi Izola, saj je razdalja med mestoma z vidika organizacije dela majhna.
To je pomembna razlika od klasične predstave decentralizacije, po kateri država zgolj spremeni naslov na tabli pred ministrstvom. Če bi država dejansko združila več razpršenih služb in hkrati racionalizirala svoje nepremičnine, bi lahko šlo tudi za organizacijsko in finančno prestrukturiranje.
Toda za odgovor, ali bi bilo to res ceneje in učinkoviteje, bodo potrebne številke.
Maribor je že prebil led
Kar je pri Matozu za zdaj načrt, je pri ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj že realnost.
Od 8. julija ima ministrstvo sedež na Ulici Vita Kraigherja v Mariboru. Ob selitvi je ministrica Monika Kirbiš Rojs poudarila, da ne gre samo za spremembo naslova, ampak za sporočilo, da mora država policentrični razvoj izvajati tudi pri lastni organizaciji.
Pomembno pa je, da ministrstvo Ljubljane ni zapustilo. Še naprej deluje na lokacijah v Mariboru, Ljubljani in Štanjelu. To kaže, kako utegne decentralizacija državne uprave izgledati tudi pri drugih resorjih: ne nujno kot popolna izselitev iz prestolnice, ampak kot razporeditev delovnih mest in funkcij med več slovenskih mest.
Decentralizacija torej ne pomeni nujno, da Ljubljana nekaj izgubi. Pomeni lahko predvsem, da druga mesta nekaj dobijo.
Po Mariboru Novo mesto, na seznamu tudi Celje
Maribor očitno ne bo ostal osamljen primer.
Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je napovedal, da želi svoj resor preseliti v Novo mesto. Njegova povezava z dolenjsko prestolnico je močna: je profesor na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu in znanstveni svetnik raziskovalnega zavoda Rudolfovo.
Na ministrstvu za okolje in prostor medtem preučujejo selitev iz Ljubljane, pri čemer se kot predvidena nova lokacija omenja Celje.
Če bo svoje načrte uresničil še Matoz, se tako počasi riše povsem drugačen zemljevid državne uprave:
Maribor je prvi korak že naredil.
Novo mesto želi svoj resor.
Celje je v igri.
Zdaj se jim pridružuje še slovenska Istra.
Decentralizacija ali ministri bližje svojim okoljem?
Prav tu pa se pojavlja tudi vprašanje, ki ga bo vlada težko obšla.
Več ministrov, ki zagovarjajo selitve, ima močne osebne oziroma poklicne povezave prav z območji, kamor želijo premakniti državne službe.
Rončević je dolga leta povezan z Novim mestom. Matoz prihaja s Primorske, svojo poklicno pot pa je začel v policiji in bil med drugim komandir Postaje prometne policije Koper. Deloval je tudi v lokalni samoupravi in bil dva mandata občinski svetnik v Divači.
Samo po sebi s tem ni nič narobe. Minister, ki dobro pozna določeno regijo, lahko tudi bolje razume njene razvojne možnosti. Toda če želi vlada selitve predstavljati kot resno državno decentralizacijo in ne kot niz posameznih ministrskih želja, bo morala pokazati jasna merila.
Zakaj Koper? Zakaj Novo mesto? Zakaj Celje? Koliko bo selitev stala in kaj bo država z njo pridobila?
Odgovori na ta vprašanja bodo odločali o tem, ali bo projekt razumljen kot dolgoročna reforma državne uprave ali kot politično premeščanje državnih institucij po zemljevidu Slovenije.
Kaj pa zaposleni?
To je verjetno tudi največji praktični problem vsake selitve ministrstva.
Državna uprava niso samo stavbe in napisi na vhodih. Za njimi so ljudje, ki imajo svoje domove, družine in življenjske obveznosti. Preselitev delovnega mesta iz Ljubljane v Maribor, Novo mesto, Celje ali Koper lahko za zaposlenega pomeni povsem drugačno dnevno logistiko.
Mariborsko ministrstvo je zato izbralo postopen model. V prvi fazi je v Mariboru okoli 70 zaposlenih, predvsem takšnih, ki imajo do Maribora bližje kot do Ljubljane, nove kadre pa želijo v prihodnje prednostno iskati v Mariboru.
Takšen pristop pokaže tudi eno od možnih dolgoročnih posledic decentralizacije.
Če se kakovostna delovna mesta državne uprave odpirajo zunaj prestolnice, ljudem iz drugih regij za kariero v državni upravi ni več nujno treba vsak dan potovati v Ljubljano ali se vanjo preseliti. In prav to je eden od argumentov za resnično decentralizacijo.
Selitev ima smisel samo, če država zaradi nje deluje bolje
Razprava o selitvi ministrstev hitro postane simbolna. Ljubljana ima preveč, regije premalo. Toda pri reorganizaciji državne uprave simbolika ne more biti edino merilo.
Če bi država preselila ministrstvo v drugo mesto, nato pa bi morali zaposleni večkrat tedensko potovati v Ljubljano na sestanke z vlado, državnim zborom in drugimi institucijami, bi se lahko del pričakovanih prihrankov hitro izgubil v dodatnem času in stroških.
Po drugi strani je način dela danes drugačen kot pred desetletjem. Videokonference, elektronsko poslovanje in digitalizacija državnih postopkov zmanjšujejo potrebo, da je vsak uradnik fizično nekaj ulic stran od drugega državnega organa.
Vprašanje zato ni več samo, ali je ministrstvo lahko zunaj Ljubljane.
Očitno je lahko – Maribor je to že dokazal.
Pomembnejše vprašanje je, katere funkcije je smiselno decentralizirati in kam.
Matoz ima še eno primorsko ambicijo – avtocestno policijo
Selitev dela ministrstva ni edina organizacijska sprememba, o kateri govori Matoz. V intervjuju za Primorske novice je znova izpostavil tudi načrt za vzpostavitev avtocestne policije, ki bi jo želel uvesti do konca leta.
Pri tem priznava kadrovske težave, s katerimi se sooča policija. Prav pomanjkanje ljudi je eden od dejavnikov, ki lahko vplivajo tako na reorganizacijo policije kot na širše načrte njegovega velikega resorja. To pa samo še poudarja, da bo morala biti reorganizacija več kot premikanje pisarn.
Če želi vlada hkrati decentralizirati upravo, reorganizirati policijo in izboljšati učinkovitost državnih služb, bo morala pokazati, kako bodo vsi ti načrti delovali skupaj.
Slovenija prvič zares preizkuša, ali mora biti država vedno v Ljubljani
Desetletja je bilo skoraj samoumevno, da je sedež ministrstva v Ljubljani. Julijska selitev v Maribor je to tradicijo prvič konkretno prelomila.
Zdaj se lahko iz posamezne selitve razvije širši proces.
Če bodo sledili Novo mesto, Celje in del Matozovega resorja na Obali, ne bomo več govorili o enem ministrstvu zunaj prestolnice, ampak o dejanskem preoblikovanju geografije slovenske državne uprave. Toda šele konkretni načrti bodo pokazali, ali gre za učinkovito decentralizacijo.
Preseliti naslov je preprosto. Precej težje je dokazati, da bo zaradi novega naslova država cenejša, učinkovitejša in bližje ljudem.
Matoz pravi, da njegov predlog prihaja na vlado v približno mesecu oziroma mesecu in pol. Takrat bo mogoče prvič resneje presoditi, koliko njegove primorske ideje je že izdelanega načrta in koliko za zdaj še politične namere.
Če bo načrt dobil zeleno luč, pa se bo seznam slovenskih mest z državnimi funkcijami očitno še podaljšal.
Ljubljana ostaja prestolnica. Ni pa več samoumevno, da mora biti tudi naslov skoraj vsakega ministrstva.
Spletno uredništvo
