Nedeljska državna proslava ob dnevu suverenosti v Kopru se je iz slovesnosti ob pomembnem zgodovinskem dogodku spremenila v novo prizorišče političnih sporov. Protestni žvižgi med govorom predsednika vlade Janeza Janše, policijsko posredovanje in predvsem zapis poslanca SDS Aleša Hojsa, ki je omenjal uporabo vodnega topa, so sprožili ostre odzive opozicijskih strank. V Levici ocenjujejo, da je oblast izgubila legitimnost, v SD opozarjajo na nesprejemljivost groženj protestnikom, v Gibanju Svoboda pa so kritični tudi do sporočil premierjevega govora.
Slovesnost ob dnevu suverenosti, s katerim Slovenija obeležuje odhod zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade s slovenskega ozemlja leta 1991, še dan po dogodku odmeva v slovenskem političnem prostoru. Nedeljsko proslavo na Ukmarjevem trgu v Kopru so spremljali protesti, med govorom predsednika vlade Janeza Janše pa so se iz bližine prizorišča slišali glasni žvižgi in vzkliki. Policija je protestnike opozarjala, naj ne motijo prireditve, zaradi neupoštevanja navodil pa je dvema osebama izrekla globi.
Napetosti se s koncem proslave niso umirile. Dodatno jih je zaostril zapis poslanca in podpredsednika SDS Aleša Hojsa na družbenem omrežju X, v katerem je ob odzivu na protestnike omenil načelo »zob za zob« in vodni top. Njegove besede so v opoziciji sprožile kritike, ki se ne nanašajo več samo na nedeljsko prireditev, temveč tudi na odnos oblasti do pravice do protesta in političnega nestrinjanja.
Hojsov zapis o vodnem topu sprožil ostre odzive
Aleš Hojs, nekdanji notranji minister in sedanji poslanec SDS, je po nedeljskem dogajanju na omrežju X zapisal, da za protestnike ni drugega zdravila kot povračilni ukrepi, pri čemer je izrecno omenil tudi vodni top. Njegov zapis je v političnem prostoru vzbudil posebno pozornost zaradi izkušenj s policijskim ukrepanjem med protesti v času tretje Janševe vlade, ko je Hojs vodil notranje ministrstvo.
Odziv opozicije je bil odločen. V Levici, Socialnih demokratih in Gibanju Svoboda so poudarili, da izražanje nestrinjanja z oblastjo ne bi smelo biti povod za grožnje z uporabo prisilnih sredstev. Ob tem je treba razlikovati med Hojsovim političnim zapisom in dejanskimi ukrepi policije: iz poročanja o nedeljski proslavi izhaja, da je policija protestnike opozarjala in dvema izrekla globi, ne pa da bi uporabila vodni top.
Vprašanje, ki ga je sprožil Hojsov zapis, je zato širše od samega nedeljskega dogodka. Nanaša se na mejo med ostro politično polemiko in izjavami, ki jih je mogoče razumeti kot zagovarjanje uporabe prisilnih sredstev proti ljudem, ki javno izražajo nasprotovanje oblasti.
Levica: Oblast je izgubila legitimnost
Najostrejša v odzivu je bila poslanka Levice Nataša Sukič, ki je v ponedeljek pred državnim zborom izrazila prepričanje, da je bilo ravnanje oblasti ob proslavi nesprejemljivo. Ocenila je, da je bila prisotnost policije pretirana, kritična pa je bila tudi do Hojsovega zapisa.
Po njenem mnenju način, kako se oblast odziva na proteste, odpira vprašanja o njenem odnosu do državljanov in demokratičnih pravic. Izjavila je, da je oblast, ki tako represivno nastopi proti ljudem, izgubila legitimnost. Gre za ostro politično oceno poslanke, ne za pravno ugotovitev o legitimnosti vlade.
Sukič je dogajanje na Ukmarjevem trgu opisala kot izrazito represivno, pri čemer je govorila tudi o policijskih kordonih in ostrostrelcih. To so njene navedbe o razmerah na prizorišču, ki jih ni mogoče samodejno enačiti z neodvisno potrjenimi ugotovitvami o nezakonitem policijskem ravnanju.
Ob tem je opozorila na uporabo vodnega topa med protesti v preteklosti in izrazila bojazen, da bi se lahko podobni ukrepi ponovili tudi ob prihodnjih večjih demonstracijah. Hojsove besede je povezala z njegovo nekdanjo funkcijo notranjega ministra ter z načinom, kako se je oblast v tistem obdobju odzivala na množične proteste.
Poslanka je bila kritična tudi do vsebine Janševega govora. Po njenem mnenju bi morala državna proslava ob dnevu suverenosti odpirati predvsem vprašanja prihodnosti države, od prehranske in energetske varnosti do podnebnih sprememb, položaja mladih ter vlaganj v raziskave in razvoj.
Socialni demokrati: Državni praznik ne sme postati priložnost za obračunavanje
Na Hojsov zapis so se odzvali tudi Socialni demokrati. Poudarili so, da državne proslave ne bi smele postajati prizorišče groženj in poglabljanja političnih delitev, temveč bi morale biti priložnost za skupno obeleževanje dogodkov, ki so pomembni za vse državljane.
V stranki menijo, da je Hojsovo sklicevanje na vodni top in povračilno ravnanje neprimerno. Po njihovem prepričanju protestniki z izražanjem nestrinjanja niso dali razloga za takšne politične odzive. Kritični so bili tudi do premierjevega nagovora, v katerem so pogrešali razmislek o prihodnosti Slovenije in odgovorih na izzive, s katerimi se država sooča.
Socialni demokrati so izpostavili, da bi ob 35-letnici slovenske suverenosti pričakovali več poudarka na prihodnjih generacijah, kakovosti življenja in položaju Slovenije v spreminjajočem se evropskem ter svetovnem okolju. Namesto tega so po njihovi oceni prevladovale teme preteklih ideoloških sporov in političnih nasprotovanj.
Njihov odziv se tako ni omejil zgolj na Hojsovo objavo, temveč je zajel tudi vprašanje, kakšna sporočila bi morala javnosti posredovati državna slovesnost, namenjena obeleževanju osamosvojitvenih dogodkov.
Gibanje Svoboda kritično do Janševega govora in dogajanja na Primorskem
V Gibanju Svoboda je odziv predstavil poslanec Lenart Žavbi, ki je ocenil, da so bila sporočila predsednika vlade na nedeljski proslavi razdvajajoča. Posebej je izpostavil pomen Primorske v slovenski zgodovini in pri oblikovanju narodne identitete ter opozoril, da je bila izbira Kopra kot prizorišča zaradi političnih sporov še posebej občutljiva.
Žavbi je poudaril, da je Primorska ključna narodotvorna pokrajina, zato se mu je zdelo dogajanje na državni proslavi toliko bolj neprimerno. Kritičen je bil tudi do Hojsove omembe vodnega topa in do sporočil, ki jih po njegovem mnenju oblast pošilja protestnikom.
Njegove izjave odražajo širše nasprotovanje opozicije načinu, kako je bila letošnja proslava zasnovana in izvedena. Spor se namreč ni začel šele z nedeljskimi žvižgi, temveč že pred dogodkom, ko so se pojavila nesoglasja glede poimenovanja slovesnosti, vabljenja praporščakov in vloge predsednice republike.
Proslavo so spremljali spori že pred njenim začetkom
Letošnja državna proslava je bila poleg dneva suverenosti povezana tudi s 35. obletnico, ki so jo organizatorji poimenovali obletnica osvoboditve Slovenije. Takšno poimenovanje je sprožilo nasprotovanje dela opozicije in predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki so opozarjali na razliko med osamosvojitvijo, odhodom JLA in zgodovinskim pomenom izraza osvoboditev.
Predsednica republike se zaradi nestrinjanja z ravnanjem organizatorjev proslave ni udeležila. Kritična je bila tudi do izključevanja praporščakov Zveze združenj borcev za vrednote NOB, pri čemer je poudarjala pomen spoštovanja različnih zgodovinskih prispevkov k slovenski samostojnosti.
Proslave se niso udeležili niti predstavniki opozicijskih Svobode, Levice in SD. Po drugi strani so bili med udeleženci predstavniki osamosvojitvene generacije, med njimi nekateri člani prve slovenske Demosove vlade. To kaže, da je bila slovesnost kljub političnim sporom namenjena obeleževanju dogodkov, pri katerih so sodelovali številni posamezniki iz časa nastajanja slovenske države.
V takšnem ozračju je nato potekal tudi govor predsednika vlade, ki je ob poudarjanju dosežkov osamosvojitve kritično spregovoril o poznejšem razvoju države. Janša je med drugim opozoril na po njegovem mnenju izgubljene razvojne priložnosti, interesne povezave in napake v preteklih desetletjih. Njegove besede so spremljali protestni vzkliki, ki so bili slišni tudi med nagovorom.
Policija izrekla dve globi, politični spor pa se nadaljuje
Po poročanju N1 je policija med nedeljsko slovesnostjo protestnike pozivala, naj ne motijo prireditve. Policist je z megafonom opozarjal zbrane, naj se umaknejo, in jih seznanil s tem, da se shod fotografira ter snema. Dvema osebama sta bili zaradi neupoštevanja policijskih navodil izrečeni globi.
Ti podatki potrjujejo, da je policija med proslavo ukrepala, sami po sebi pa še ne dokazujejo, da so bili njeni ukrepi nezakoniti ali nesorazmerni. Takšno presojo bi bilo mogoče opraviti na podlagi podrobnejših okoliščin in veljavnih pravil policijskega postopanja.
Vendar pa so dogodki v Kopru ponovno odprli razpravo o razmerju med pravico do javnega zbiranja, svobodo izražanja in zagotavljanjem nemotenega poteka državnih slovesnosti. Protest je legitimna oblika izražanja političnega nestrinjanja, hkrati pa imajo pristojni organi nalogo zagotavljati varnost udeležencev in drugih navzočih.
Vprašanje sorazmernosti posameznih ukrepov zato ostaja ločeno od političnih ocen, ki so jih po proslavi podale stranke. Prav tako je treba Hojsovo objavo obravnavati kot izjavo politika, ne kot napoved uradnega policijskega ukrepanja.
Dan suverenosti v senci političnih delitev
Petintrideset let po odhodu zadnjega vojaka JLA iz Slovenije dan suverenosti ostaja pomemben zgodovinski mejnik. Dogodki iz leta 1991 so pomenili dokončno uveljavitev slovenske državne suverenosti na njenem ozemlju in zaključek pomembnega dela osamosvojitvenega procesa.
Letošnja obeležitev pa je pokazala, kako različne so lahko politične razlage zgodovinskih dogodkov in kakšne napetosti lahko sprožijo odločitve o načinu njihovega praznovanja. Premierjev govor, protesti, policijsko posredovanje in poznejše izjave politikov so v ospredje postavili vprašanja, ki presegajo eno samo proslavo.
Namesto da bi se javna razprava po dnevu suverenosti osredotočila predvsem na pomen slovenske samostojnosti, jo zdaj zaznamujejo odzivi na policijsko ravnanje, Hojsovo omembo vodnega topa in ostre obtožbe med oblastjo ter opozicijo. Dogajanje v Kopru tako ostaja pomembna tema razprave o politični kulturi, pravici do protesta in načinu obeleževanja skupne zgodovine.
Spletno uredništvo
