Brazilija je po izjemno napetem drugem krogu predsedniških volitev dobila zmagovalca, vendar se politični spopad s tem še ni končal. Aktualni predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je v nedeljo, 25. oktobra, premagal senatorja Flávia Bolsonara, sina nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara, in si zagotovil zgodovinski četrti predsedniški mandat. Po uradnih končnih podatkih je osvojil 51,79 odstotka glasov, njegov tekmec pa 48,21 odstotka. Lula je postal prvi predsedniški kandidat v sodobni brazilski demokraciji, ki je po zaostanku v prvem krogu uspel zmagati v drugem. Medtem ko so njegovi privrženci množično slavili na ulicah São Paula in Ria de Janeira, je poraženi Bolsonaro zavrnil priznanje rezultatov in napovedal zahtevo za njihovo razveljavitev.
Brazilija se je v ponedeljek prebudila v novo politično resničnost. Po volitvah, ki so državo ponovno razdelile na dva skoraj enako velika politična tabora, je brazilsko vrhovno volilno sodišče potrdilo zmago 80-letnega Luiza Inácia Lule da Silve. Predsednik je prejel 64.256.232 glasov, njegov desničarski izzivalec Flávio Bolsonaro pa 59.826.041 glasov. Razlika med kandidatoma je znašala več kot 4,4 milijona glasov, kar je Luli omogočilo še en mandat na čelu največje države Latinske Amerike. Končne rezultate je razglasil predsednik vrhovnega volilnega sodišča Kassio Nunes Marques, ki je poudaril pomen volivcev in demokratičnega odločanja.
Volitve so bile še posebej pomembne zaradi političnega ozračja, v katerem so potekale. Lula in Bolsonaro sta predstavljala dva zelo različna pogleda na prihodnost Brazilije, njuno soočenje pa je ponovno odprlo vprašanja gospodarskih razmer, socialne politike, javne varnosti, demokratičnih institucij in odnosov z Združenimi državami Amerike. Izid ni prinesel zgolj odločitve o prihodnjem predsedniku, temveč tudi jasno pokazal, kako globoko ostajajo razdeljeni brazilski volivci.
Prvi krog je izgubil, v drugem pa pripravil zgodovinski preobrat
Lulina zmaga je zgodovinska predvsem zato, ker mu je uspelo nekaj, česar v brazilskih predsedniških volitvah po vrnitvi demokracije še ni dosegel noben kandidat. V prvem krogu, ki je potekal 4. oktobra, je Flávio Bolsonaro prejel 47,03 odstotka glasov, Lula pa 45,16 odstotka. Razlika je znašala več kot 2,2 milijona glasov, zato je Bolsonaro v odločilni del kampanje vstopil z občutno prednostjo. Lula je moral v treh tednih prepričati velik del neodločenih volivcev in pridobiti podporo tistih, ki so v prvem krogu glasovali za druge kandidate.
Njegova kampanja je zato v zadnjih tednih postala izrazito mobilizacijska. Več pozornosti je namenil neposrednemu nagovarjanju volivcev, družbenim omrežjem in množičnim shodom, na katerih je poudarjal pomen demokracije ter nevarnost ponovne politične prevlade družine Bolsonaro. Pomembno vlogo so imeli tudi njegovi podporniki na družbenih omrežjih, kjer so organizirali obsežne kampanje za večjo volilno udeležbo. Po poročanju brazilske tiskovne agencije Agência Brasil je prav mobilizacija v zadnjih tednih pripomogla k preobratu, čeprav iz samih volilnih rezultatov ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kako so se glasovi posameznih skupin volivcev prenesli med kandidatoma.
Tudi volilna udeležba kaže, da je bil drugi krog za Brazilce izjemno pomemben. Po podatkih vrhovnega volilnega sodišča je imelo volilno pravico več kot 158 milijonov ljudi, glasovalo pa jih je približno 128,2 milijona. Volitev se ni udeležilo okoli 19,2 odstotka upravičencev, kar je manj kot v prvem krogu, ko je bila neudeležba 21,08-odstotna. Takšen odziv volivcev je pomemben v državi, kjer so politična nasprotja pogosto zelo izrazita, volitve pa spremljajo tudi razprave o zaupanju v demokratične ustanove
Slavje na ulicah São Paula in Ria de Janeira
Ko je postalo jasno, da je Lula zmagal, so njegovi privrženci napolnili ulice največjih brazilskih mest. V São Paulu so se množice zbrale na znameniti aveniji Paulista, v Riu de Janeiru pa na trgu Cinelândia. Ljudje so mahali z zastavami, vzklikali predsednikovo ime, peli in proslavljali volilni izid, ki je bil še nekaj tednov prej videti precej negotov. Za številne podpornike je zmaga pomenila potrditev, da lahko množična mobilizacija in visoka volilna udeležba spremenita pričakovani razplet političnega spopada.
Lula je zmago proslavil v družbi soproge Rosângеле da Silve in svojih političnih sodelavcev. V nagovoru podpornikom se je zahvalil volivcem in poudaril, da želi biti predsednik vseh Brazilcev, ne le tistih, ki so glasovali zanj. Obenem je ostro kritiziral politično retoriko svojega nasprotnika in volilni rezultat označil za poraz zanikanja dejstev in laži. Posebej je poudaril tudi brazilsko suverenost ter sporočil, da država ne bo dovolila, da bi jo katerakoli tuja sila obravnavala kot svoje vplivno območje.
Njegove besede so imele širši politični pomen, saj so bili odnosi z Združenimi državami Amerike ena pomembnejših tem volilne kampanje. Flávio Bolsonaro je veljal za političnega zaveznika ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Lula pa je vztrajal pri bolj samostojni zunanji politiki. Med kampanjo je vprašanje državne suverenosti večkrat postavil v ospredje in volivcem sporočal, da Brazilija ne sme podrejati svojih odločitev interesom drugih držav.
Bolsonaro poraza ne priznava in zahteva razveljavitev rezultatov
Medtem ko je Lula slavil, je njegov poraženi nasprotnik napovedal nadaljevanje političnega in pravnega spopada. Flávio Bolsonaro je po objavi rezultatov izjavil, da volitev zaradi okoliščin glasovanja ne more priznati, in napovedal, da bo zahteval njihovo razveljavitev. Pri tem se sklicuje predvsem na odločitev brazilskega vrhovnega sodišča, da se zaradi težav na nekaterih voliščih glasovanje podaljša za dve uri. Odločitev je bila sprejeta tik pred prvotno predvidenim zaključkom volitev, kar je povzročilo zmedo glede zapiranja volišč in začetka štetja glasov.
Podaljšanje je odredil vrhovni sodnik Cristiano Zanin zaradi težav z javnim prevozom in močnim deževjem v posameznih delih države. Pomembno je, da sta za podaljšanje glasovanja zaprosili obe predsedniški kampanji, čeprav iz različnih razlogov. Lulova stran je opozarjala na težave pri dostopu do volišč na območjih, kjer ima tradicionalno več podpore, Bolsonarova pa na močno deževje na jugu Brazilije. Kljub temu je Bolsonaro po porazu odločitev označil za nedopustno spreminjanje pravil med samim glasovanjem.
Predsednik vrhovnega volilnega sodišča Kassio Nunes Marques je poudaril, da podaljšanje glasovanja ni vplivalo na rezultat volitev. Pravni strokovnjaki ob tem opozarjajo, da sama nepravilnost ali neobičajna odločitev še ne pomeni, da obstaja zadostna podlaga za razveljavitev volitev. Za takšen ukrep bi bilo treba dokazati, da so okoliščine bistveno vplivale na svobodno izražanje volje volivcev oziroma na zakonitost rezultata. Za zdaj takšen vpliv ni bil dokazan, zato je treba Bolsonarove navedbe obravnavati kot politično in pravno izpodbijanje izida, ne kot potrjene dokaze o volilni goljufiji.
Senca preteklih volitev in napada na državne institucije
Bolsonarovo zavračanje volilnega poraza v Braziliji vzbuja posebno pozornost zaradi dogodkov po predsedniških volitvah leta 2022. Takrat je Lula premagal Jaira Bolsonara, očeta letošnjega poraženega kandidata. Del privržencev nekdanjega predsednika izida ni sprejel, januarja 2023 pa so nasilno vdrli v poslopja ključnih državnih institucij v Brasílii. Dogodki so sprožili eno najresnejših političnih kriz v sodobni brazilski zgodovini in odprli vprašanja odgovornosti za poskus spodkopavanja demokratične ureditve.
Jair Bolsonaro je bil pozneje zaradi sodelovanja pri načrtovanju državnega udara obsojen na dolgoletno zaporno kazen. Njegov sin Flávio je v letošnjo predsedniško tekmo vstopil kot predstavnik političnega gibanja, ki je kljub očetovim pravnim težavam ohranilo široko podporo. Rezultat drugega kroga je pokazal, da ima desnica še vedno skoraj polovico volilnega telesa, čeprav ji ni uspelo osvojiti predsedniškega položaja.
Prav zato bo način, kako se bo Flávio Bolsonaro odzival v prihodnjih dneh, pomemben za politično stabilnost države. Njegova zahteva za razveljavitev volitev lahko ostane omejena na pravne postopke, lahko pa dodatno zaostri odnose med političnima taboroma. Za zdaj ni podlage za trditev, da se bodo ponovili dogodki iz januarja 2023, vendar brazilske institucije in javnost zaradi preteklih izkušenj takšne napovedi spremljajo posebej pozorno.
Četrti mandat, a tudi zahtevna politična prihodnost
Lula je bil prvič izvoljen za predsednika leta 2002, nato pa je Brazilijo vodil med letoma 2003 in 2010. Po večletnem premoru se je na oblast vrnil leta 2023, ko je na volitvah premagal Jaira Bolsonara. Njegova politična pot je bila zaznamovana tudi s korupcijskimi postopki in zaporno kaznijo. V zaporu je preživel 580 dni, preden je bil izpuščen, brazilsko vrhovno sodišče pa je leta 2021 razveljavilo njegove obsodbe. To mu je omogočilo ponovno sodelovanje na predsedniških volitvah.
Z novo zmago si je zagotovil četrti predsedniški mandat, kar je v brazilski zgodovini izjemen dosežek. Toda politične razmere, v katerih bo nadaljeval vodenje države, bodo vse prej kot preproste. Brazilija se sooča z vprašanji življenjskih stroškov, javne varnosti, socialnih razlik, gospodarskega razvoja in varovanja okolja. Poleg tega bo moral Lula sodelovati s kongresom, v katerem imajo pomemben vpliv njegovi politični nasprotniki, kar bi lahko otežilo sprejemanje zakonov in izvajanje vladnih reform.
Med volilno kampanjo je Lula poudarjal dosežke svoje socialne in gospodarske politike, zlasti zmanjševanje revščine, zaposlenost in ukrepe za omejevanje krčenja gozdov. Njegovi nasprotniki so medtem opozarjali na gospodarske težave, javno varnost in očitke o korupciji. Rezultat kaže, da je Lula uspel prepričati dovolj volivcev za nadaljevanje mandata, vendar skoraj 60 milijonov glasov za njegovega nasprotnika pomeni, da bo moral pri vodenju države upoštevati tudi velik del prebivalstva, ki njegovi politiki nasprotuje.
Zmaga z odmevom daleč zunaj brazilskih meja
Volilni rezultat bo vplival tudi na politična razmerja v Latinski Ameriki. V več državah regije so v zadnjih letih slavili desnosredinski in desni kandidati, pogosto z močnimi povezavami z ameriško administracijo. Lulina ponovna izvolitev pomeni, da bo največje latinskoameriško gospodarstvo še naprej vodil predsednik, ki zagovarja večjo zunanjepolitično samostojnost Brazilije in poudarja pomen sodelovanja z različnimi svetovnimi partnerji.
Za odnose z ZDA bi to lahko pomenilo nadaljevanje napetosti, zlasti glede trgovinske politike, carin in političnega vpliva Washingtona v regiji. Brazilija ima zaradi velikosti svojega gospodarstva, prebivalstva in naravnih virov pomembno vlogo tudi v mednarodnih gospodarskih povezavah, zato njene predsedniške volitve spremljajo številne tuje vlade in finančni trgi. Kljub temu bo dejanski vpliv volilnega izida odvisen od odločitev nove administracije in odzivov drugih držav, ne zgolj od predvolilne retorike.
Lulina zmaga je tako hkrati osebni politični dosežek in pomemben preizkus brazilskih demokratičnih institucij. Po zgodovinskem preobratu v drugem krogu je predsednik dobil nov mandat, vendar ne tudi političnega soglasja. Zavračanje rezultatov s strani njegovega nasprotnika kaže, da se spopad za prihodnjo usmeritev Brazilije nadaljuje tudi po zaprtju volišč.
Brazilci so na volitvah odločili, kdo bo vodil njihovo državo. Zdaj pa bo ključno, ali bodo politični tekmeci in državne institucije uspeli zagotoviti, da bo ta odločitev spoštovana. Prav to bo po burni volilni noči najpomembnejši preizkus brazilske demokracije.
Spletno uredništvo
