Delali so leta, zdaj bodo dobili le tretjino denarja: Grenak razplet stečaja Beltinke
Za nekdanje zaposlene v tovarni pletenin Beltinka v Beltincih se stečajni postopek zaključuje z bolečo ugotovitvijo. Denarja za poplačilo njihovih terjatev ni dovolj, zato bodo po predlaganem načrtu prejeli le 31,1 odstotka priznanih prednostnih terjatev. Delavec, ki mu je podjetje ostalo dolžno skoraj 17 tisoč evrov, lahko računa na le nekaj več kot pet tisoč evrov. Za prednostno razdelitev je skupaj na voljo dobrih 75 tisoč evrov, čeprav je bilo prijavljenih za skoraj 300 tisoč evrov terjatev. Ker je bilo po navedbah stečajnega upravitelja unovčeno že vse premoženje podjetja, je možnosti za dodatno poplačilo iz stečajne mase zelo malo.
Nekdanji delavci beltinske tovarne pletenin Beltinka, ki je aprila 2025 končala v stečaju, so po več kot letu dni negotovosti dobili jasnejšo sliko o tem, koliko denarja jim bo dejansko ostalo od neporavnanih obveznosti nekdanjega delodajalca. Stečajni upravitelj Gregor Bele je pripravil načrt prve prednostne razdelitve, iz katerega izhaja, da razpoložljiva stečajna masa ne zadostuje niti za polovico priznanih prednostnih terjatev. Po poročanju Vestnika je za razdelitev predvidenih 75.264,86 evra, medtem ko skupna vrednost terjatev, upoštevanih pri tej razdelitvi, skupaj s pripadajočimi obveznostmi znaša 241.934,18 evra.
To pomeni, da bodo prednostni upniki po načrtu prejeli 31,1096 odstotka svojih terjatev. Za nekdanje zaposlene, ki so ob propadu podjetja izgubili delo in ostali brez dela pripadajočih izplačil, je takšen razplet posebej težak. Čeprav imajo delavske terjatve v stečajnem postopku poseben položaj in se poplačujejo pred številnimi drugimi obveznostmi, jim ta prednost ne zagotavlja celotnega izplačila. Odločilno je namreč, koliko premoženja je v stečajni masi dejansko ostalo.
Za odpravnine dobrih 45 tisoč evrov, za plače le nekaj sto evrov
Načrt razdelitve, ki ga je stečajni upravitelj posredoval Okrožnemu sodišču v Murski Soboti, natančneje razkriva, kako naj bi bila razporejena razpoložljiva sredstva. Od dobrih 75 tisoč evrov je približno 45.276 evrov predvidenih za poplačilo odpravnin, 537 evrov za terjatve iz naslova plač, 25.892 evrov pa za poplačilo terjatev, pri katerih je v pravice delavcev vstopil pristojni državni sklad. Dodatnih približno 3.500 evrov je namenjenih pripadajočim prispevkom in drugim dajatvam.
Podatki kažejo, da največji del razpoložljivega denarja predstavljajo odpravnine. Te so za delavce, ki izgubijo zaposlitev zaradi stečaja delodajalca, pomembna zakonska pravica, vendar je njeno dejansko uveljavljanje odvisno od finančnega stanja podjetja. V primeru Beltinke je očitno, da razpoložljivo premoženje ne zadostuje za celotno poravnavo obveznosti, zato bo tudi ta del delavskih terjatev poplačan le delno.
Posebnost razdelitve je tudi sodelovanje Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije. Gre za institucijo, ki lahko pod zakonsko določenimi pogoji delavcem ob insolventnosti delodajalca zagotovi določena izplačila. Kadar sklad poravna upravičene zahtevke, lahko v ustreznem obsegu vstopi v pravice delavcev do delodajalca. V stečajnem postopku se to imenuje subrogacija, zato del denarja iz stečajne mase ni namenjen neposrednim nakazilom nekdanjim zaposlenim, temveč poplačilu terjatev, ki jih je prevzel sklad.
Delavcu s skoraj 17 tisoč evri terjatev le dobrih pet tisočakov
Kako velik je razkorak med priznanimi obveznostmi in predvidenimi izplačili, najbolje pokaže konkreten primer iz razdelitvenega načrta. Kot poroča Vestnik, ima eden od nekdanjih zaposlenih priznanih za skoraj 17 tisoč evrov terjatev, po predlagani razdelitvi pa naj bi prejel le nekaj več kot pet tisoč evrov. Razlika pomeni, da bi brez poplačila ostalo približno 12 tisoč evrov njegovih priznanih zahtevkov, če ne bi obstajala druga podlaga za njihovo poravnavo.
Za posameznika takšni zneski niso zgolj številke v stečajnem dokumentu. Predstavljajo lahko pomemben del družinskih prihrankov, sredstva za pokrivanje vsakodnevnih življenjskih stroškov ali denar, na katerega je računal ob izgubi zaposlitve. Stečajni postopek sicer omogoča zakonito in nadzorovano razdelitev preostalega premoženja, vendar ne more zagotoviti sredstev, ki jih v podjetju ni več.
Ob tem je treba poudariti, da gre za načrt razdelitve in ne za potrditev, da so bila vsa nakazila nekdanjim zaposlenim že izvedena. O nadaljnjih korakih in razdelitvi odloča pristojno sodišče. Za delavce je zato pomembno tudi, kdaj bodo predvidena sredstva dejansko nakazana in ali bodo v postopku nastale morebitne spremembe, ki bi vplivale na posamezne zneske.
Podjetje je poslovalo z izgubo že več let
Beltinka je bila v Beltincih prepoznavno tekstilno podjetje z dolgoletno tradicijo proizvodnje pletenin. Njen propad je zato pomenil tudi konec pomembnega dela lokalne industrijske dejavnosti. Stečajni postopek se je začel aprila 2025 na predlog podjetja, delo pa je izgubilo približno 20 zaposlenih. Po poročanju Vestnika je stečajni upravitelj v predhodnih poročilih ugotavljal, da je družba negativno poslovala že od leta 2019, njene poslovne težave pa so se v letu 2024 še poglobile.
Ob začetku stečaja so bili kot razlogi za finančne težave navedeni zahtevne tržne razmere in občuten upad naročil. Tekstilna industrija je že dalj časa izpostavljena pritiskom mednarodne konkurence, spremembam v naročniških verigah in stroškom proizvodnje. Toda splošne razmere v panogi same po sebi še ne pojasnijo vseh poslovnih odločitev posameznega podjetja. Za natančnejšo presojo vzrokov propada Beltinke bi bilo treba upoštevati celotno poslovanje družbe, lastniške spremembe in ugotovitve pristojnih institucij.
Nekdanji zaposleni so v preteklosti javno izrazili nezadovoljstvo z razpletom in okoliščinami propada podjetja. Aprila letos so za Vestnik spregovorili o težavah pri sprejemanju dejstva, da je tovarna, s katero so bili povezani več let, prenehala delovati. Izpostavili so tudi očitke glede okoliščin, ki so privedle do stečaja. Te navedbe predstavljajo stališča nekdanjih zaposlenih in jih ni mogoče obravnavati kot dokazane ugotovitve o morebitni odgovornosti posameznikov.
Med upniki tudi družba, ki je lastnica nekdanjih proizvodnih prostorov
V stečajnem postopku je terjatve prijavilo 26 upnikov, skupna vrednost prijavljenih zahtevkov pa je znašala nekaj manj kot 300 tisoč evrov. Med njimi so predvsem nekdanji zaposleni, pa tudi drugi upniki. Po poročanju Vestnika je največjo posamezno terjatev, v višini skoraj 35 tisoč evrov, prijavila družba Pro-Bel, ki je lastnica poslovnih in proizvodnih prostorov nekdanje Beltinke. Njena terjatev ni uvrščena med prednostne, zato pri obravnavani prednostni razdelitvi nima enakega položaja kot terjatve delavcev.
Družba Pro-Bel je povezana tudi z lastniško zgodovino Beltinke. Po poročanju Sobotainfo je septembra 2024 prevzela lastništvo podjetja, pri čemer sta bila z obema družbama povezana Bojan in Irena Belovič. Takšna lastniška povezava sama po sebi ne pomeni nepravilnosti, je pa pomembna za razumevanje okoliščin stečaja in razmerij med posameznimi upniki.
Proizvodni prostori nekdanje Beltinke medtem niso ostali prazni. Po poročanju Vestnika jih je najela družba FireCat Inpo, ki se ukvarja s proizvodnjo zaščitnih delovnih oblačil. Najemna pogodba je bila sklenjena za obdobje od oktobra 2025 do septembra 2028 z možnostjo podaljšanja. Tako se je v nekdanjih proizvodnih prostorih tekstilna dejavnost nadaljevala, vendar pod drugim podjetjem, medtem ko stečaj Beltinke poteka kot ločen pravni postopek.
Zakaj za delavce ni ostalo več denarja?
Stečajni upravitelj je med postopkom unovčeval premoženje podjetja, med drugim zaloge in opremo, ter urejal odprte poslovne obveznosti. Po poročanju Vestnika je bila v začetku letošnjega leta na fiduciarnem računu stečajnega dolžnika nekaj več kot 91 tisoč evrov, vendar ta znesek ni predstavljal denarja, ki bi ga bilo mogoče v celoti razdeliti delavcem. Iz stečajne mase se namreč plačujejo tudi stroški postopka, zato je za poplačilo upnikov na voljo manj sredstev od skupnega stanja na računu.
Stečajni upravitelj Gregor Bele je v načrtu razdelitve navedel, da stečajna masa zadostuje za kritje stroškov postopka in omogoča delno poplačilo prednostnih terjatev. Obenem je pojasnil, da je bilo unovčeno že vse premoženje stečajnega dolžnika. To je posebej pomembna okoliščina, saj ima načrt prve prednostne razdelitve hkrati status načrta končne razdelitve. Povedano drugače, iz obstoječe stečajne mase ni predvidenega dodatnega premoženja, katerega prodaja bi pozneje omogočila bistveno višja izplačila.
Bele je predlagal tudi odmero nadomestila za unovčenje in razdelitev stečajne mase. Po poročanju Vestnika predlagana nagrada znaša 5.260 evrov oziroma nekaj več kot 6.400 evrov z davkom na dodano vrednost. O njej bo odločilo sodišče. Gre za zakonsko urejeno nadomestilo za opravljeno delo stečajnega upravitelja, pri čemer njegova odmera ne spreminja dejstva, da bodo prednostne terjatve delavcev po predlagani razdelitvi poplačane le delno.
Konec postopka, toda za zaposlene ostaja grenak priokus
Stečaj Beltinke se približuje zaključku, vendar za nekdanje zaposlene to ne pomeni, da bodo dobili vse, kar jim je podjetje ostalo dolžno. Razpoložljivih 75 tisoč evrov zadostuje za poplačilo približno tretjine terjatev, upoštevanih pri prednostni razdelitvi. Ker je stečajna masa po navedbah upravitelja že v celoti unovčena, je pričakovanje dodatnih izplačil iz tega premoženja močno omejeno.
Primer znova odpira širše vprašanje dejanske zaščite zaposlenih ob propadu podjetij. Zakonodaja delavcem zagotavlja prednostni položaj pri določenih terjatvah in možnost uveljavljanja pravic pri pristojnem skladu, vendar ti mehanizmi ne morejo vedno nadomestiti celotne finančne izgube. Ko podjetje nima dovolj premoženja, lahko delavci kljub priznanju svojih zahtevkov ostanejo brez velikega dela denarja.
Za Beltinko se stečajni postopek bliža koncu, za njene nekdanje zaposlene pa ostaja preprosto in boleče dejstvo: čeprav so njihove terjatve priznane, bo po načrtu večina dolgovanega denarja ostala nepoplačana. In prav v tem je najtežji del zgodbe o propadu nekoč pomembne beltinske tovarne.
Spletno uredništvo Toti Maribor
