Nov udarec po žepih: Omrežnina dvakrat višja, Ustavno sodišče sploh ni presojalo cen, koliko bomo plačali?

Slovenska gospodinjstva pred začetkom zime čaka občuten skok omrežnine. Povprečna družina, ki je od marca do oktobra za uporabo električnega omrežja plačevala približno 12 evrov mesečno, bo novembra plačevala okoli 24 evrov. To je približno dvakrat toliko kot zdaj in skoraj 32 odstotkov več kot v lanski zimski sezoni. Še posebej izrazito povečanje v primerjavi z lanskim letom čaka nekatera gospodinjstva s sončnimi elektrarnami. Medtem Gospodarska zbornica Slovenije opozarja na velike podražitve pri posameznih podjetjih, Ustavno sodišče pa kljub nedavni odločitvi ni presojalo, ali so konkretne tarife omrežnine sploh ustrezne.

S 1. novembrom se začenja višja sezona obračunavanja omrežnine za električno energijo. Za gospodinjstva to pomeni večji strošek uporabe elektroenergetskega omrežja, ki se bo prištel k ceni porabljene elektrike in drugim obveznim postavkam na položnici. Čeprav Agencija za energijo poudarja, da se najdražja tarifa uvaja postopoma, njeni lastni izračuni kažejo, da bodo gospodinjstva v prihajajočih zimskih mesecih plačevala občutno več kot doslej.

Najbolj zgovoren je primer povprečnega štiričlanskega gospodinjstva z letno porabo približno 4000 kilovatnih ur električne energije. Po izračunih Agencije za energijo je njegova omrežnina v obdobju od marca do oktobra letos znašala približno 12,10 evra mesečno. Novembra in decembra se bo povzpela na približno 24 evrov. Razlika znaša skoraj 12 evrov na mesec, kar pomeni približno 98-odstotno povečanje te postavke.

To pa ni edina podražitev. Enako gospodinjstvo je v lanski višji sezoni za omrežnino plačevalo približno 18,20 evra mesečno. Letos bo torej plačalo 5,80 evra oziroma 31,9 odstotka več kot lani. Gre za dejanske informativne izračune regulatorja, ne za ugibanja o morebitnih posledicah novega sistema.

Od 12 na 24 evrov: Toliko bo plačalo povprečno gospodinjstvo

Podatki Agencije za energijo jasno kažejo, kako velik bo prehod iz nižje v višjo sezono. Povprečno gospodinjstvo s porabo 4000 kilovatnih ur na leto bo oktobra za omrežnino plačalo približno 12,10 evra, novembra pa približno 24 evrov. Če bi enaka mesečna razlika veljala za november in december, bi gospodinjstvo v teh dveh mesecih za omrežnino plačalo približno 24 evrov več, kot če bi se ohranila oktobrska višina stroška.

V primerjavi z lansko zimo je podražitev nekoliko manjša, a še vedno občutna. Novembra in decembra 2025 je primerljivo gospodinjstvo plačevalo približno 18,20 evra mesečno, letos pa bo 24 evrov. To pomeni dodatnih 11,60 evra v dveh mesecih samo zaradi razlike v omrežnini glede na lansko višjo sezono.

Pri tem je treba poudariti, da gre izključno za strošek omrežnine. Gospodinjstvo mora poleg tega plačati še porabljeno električno energijo, predpisane prispevke, trošarino in DDV. Omrežnina torej ni celotna položnica, temveč ena od njenih postavk. Ko se ta poveča, se ob nespremenjenih drugih stroških poveča tudi končni račun.

Zimski meseci so za številna gospodinjstva že sicer dražji zaradi ogrevanja, večje uporabe razsvetljave in drugih električnih naprav. Zdaj se bo prav v tem obdobju povečal še strošek uporabe omrežja.

Kakšne so bile tarife lani in koliko bodo znašale novembra?

Najpomembnejša sprememba se nanaša na tarifno postavko za obračunsko moč v najdražjem časovnem bloku 1. Ta se uporablja v višji sezoni, ko je elektroenergetsko omrežje najbolj obremenjeno.

V lanski zimski sezoni, torej od novembra 2025 do februarja 2026, je za običajne gospodinjske odjemalce iz uporabniške skupine 0 veljala znižana skupna tarifna postavka 1,71126 evra na kilovat obračunske moči na mesec. Šlo je za 50 odstotkov polne tarifne postavke.

Za november in december 2026 bo ta tarifa znašala 2,67611 evra na kilovat mesečno. Letos se namreč obračunava 70 odstotkov polne tarifne postavke, ki znaša 3,82301 evra na kilovat mesečno.

Tarifa za najdražji časovni blok bo tako v primerjavi z lansko zimo višja za približno 56 odstotkov. To ne pomeni, da se bo za enak odstotek zvišala celotna omrežnina, saj nanjo vplivajo tudi drugi časovni bloki in poraba električne energije. Pomeni pa, da se pomemben del obračuna, vezan na moč, občutno draži.

Od marca do oktobra 2026 je veljala nižja sezona, v kateri najdražjega časovnega bloka 1 ni. Za povprečno gospodinjstvo so bile zato mesečne obremenitve bistveno nižje. V tem obdobju so veljale tarifne postavke za moč v preostalih časovnih blokih: 1,09230 evra za blok 2, 0,28902 evra za blok 3, 0,02436 evra za blok 4 in 0,00245 evra na kilovat mesečno za blok 5.

Te postavke veljajo za prenosni in distribucijski sistem skupaj. Pomembno je tudi, da gre za cene brez DDV, zato končni strošek na računu vključuje še davčno obremenitev.

Družine s toplotnimi črpalkami bodo plačevale več kot 40 evrov

Povprečno gospodinjstvo ni edino, ki ga čaka višja omrežnina. Agencija za energijo je pripravila tudi informativne izračune za družine, ki se ogrevajo s toplotnimi črpalkami in imajo zato večjo letno porabo električne energije.

Gospodinjstvo s toplotno črpalko in letno porabo približno 9000 kilovatnih ur bo novembra in decembra za omrežnino plačevalo približno 41,70 evra mesečno. V lanski višji sezoni je primerljivo gospodinjstvo plačevalo približno 37,10 evra, kar pomeni podražitev za 4,60 evra oziroma 12,4 odstotka na mesec.

V dveh mesecih bo tako za omrežnino odštelo približno 83,40 evra. To je 9,20 evra več kot v enakem obdobju lani, če primerjamo navedena informativna mesečna zneska.

Pri teh gospodinjstvih je treba upoštevati še dejstvo, da je poraba elektrike v hladnih mesecih pogosto večja kot poleti. Če toplotna črpalka deluje intenzivneje, se lahko poveča tudi strošek dobavljene električne energije. Dražja omrežnina tako prihaja prav v času, ko so energetske potrebe gospodinjstva praviloma največje.

Sončna elektrarna ne pomeni zaščite pred podražitvijo

Posebej zanimivi so podatki za gospodinjstva, ki imajo poleg toplotne črpalke tudi sončno elektrarno. Po izračunih Agencije za energijo bo primerljivo gospodinjstvo z letno porabo 9000 kilovatnih ur novembra in decembra plačevalo približno 24 evrov omrežnine mesečno.

V lanski višji sezoni je takšno gospodinjstvo plačevalo približno 17,10 evra. Razlika znaša 6,90 evra oziroma kar 40,4 odstotka. V dveh mesecih to pomeni približno 13,80 evra dodatnega stroška glede na lansko zimo.

Ti podatki kažejo, da lastna proizvodnja električne energije še ne pomeni, da gospodinjstva podražitve omrežnine ne bodo občutila. Sončna elektrarna lahko zmanjša stroške prevzete energije, vendar priključitev na omrežje in njegova uporaba ostajata povezani z obračunskimi obveznostmi.

Pri gospodinjstvih s sončnimi elektrarnami je pomemben tudi način obračunavanja. Odjemalci v sistemu letnega neto merjenja oziroma net meteringa ne plačujejo omrežnine za energijo na enak način kot gospodinjstva brez takšne ureditve. Kljub temu morajo plačevati omrežnino za moč, na katero vplivajo spremembe tarifnih postavk.

Letni računi razkrivajo še eno pomembno razliko

Agencija za energijo objavlja tudi primerjave letnih stroškov omrežnine. Za povprečno gospodinjstvo je izračunala, da je po stari metodologiji iz leta 2024 plačevalo približno 222,50 evra na leto. Leta 2025 je strošek znašal 171,10 evra, za leto 2026 pa je ocenjen na 182,10 evra.

To pomeni, da bo povprečno gospodinjstvo letos na letni ravni plačalo približno 11 evrov več kot leta 2025, čeprav regulator pogosto poudarja predvsem primerjavo s starim sistemom iz leta 2024. Letni strošek je po njegovih podatkih res nižji kot po stari metodologiji, vendar se je v primerjavi z lanskim letom zvišal.

Pri gospodinjstvu s toplotno črpalko je slika drugačna. Po stari metodologiji je letna omrežnina znašala približno 429,60 evra, leta 2025 326,10 evra, letos pa je ocenjena na 318,30 evra. Letni znesek se je torej nekoliko znižal, čeprav bo mesečna omrežnina v prihajajoči višji sezoni višja kot lani.

Še drugačna je primerjava pri gospodinjstvu s toplotno črpalko in sončno elektrarno. Po stari metodologiji je letno plačevalo približno 95,50 evra, leta 2025 155,50 evra, letos pa bo po izračunih agencije plačalo približno 155,40 evra. V primerjavi s starim sistemom je to skoraj 60 evrov več na leto.

Ti primeri kažejo, da novi sistem nima enakih posledic za vse. Toda za letošnjo zimo ostaja skupno dejstvo, da bodo vse tri predstavljene skupine gospodinjstev novembra in decembra plačevale višjo mesečno omrežnino kot v lanski višji sezoni.

GZS opozarja na podražitve, ki pri nekaterih podjetjih presegajo več sto odstotkov

Medtem ko gospodinjstva čakajo višje zimske položnice, se nadaljuje tudi spor glede posledic novega sistema za gospodarstvo. Gospodarska zbornica Slovenije opozarja, da so se stroški omrežnine pri posameznih podjetjih povečali izjemno močno.

V gradivih, povezanih z ustavnosodnim postopkom, so navedeni primeri zvišanja stroškov za 291 odstotkov v gradbeništvu, 587 odstotkov v prostočasnih dejavnostih in 986 odstotkov pri enem odjemalcu iz proizvodnje izdelkov iz gume in plastike.

Gre za posamezne primere iz analize, ne za povprečje celotnega gospodarstva. Kljub temu so številke dovolj visoke, da odpirajo resno vprašanje, kako se stroški novega sistema razporejajo med različne uporabnike.

GZS opozarja, da odločitev Ustavnega sodišča ne pomeni potrditve ustreznosti konkretnih tarif. V zbornici zato vztrajajo pri potrebi po vsebinski presoji finančnih učinkov sistema in njegovih posledic za podjetja.

Višji stroški omrežnine v gospodarstvu lahko vplivajo tudi na potrošnike. Električna energija je pomemben strošek številnih proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Če podjetja dodatne obremenitve prenesejo v prodajne cene, se lahko del podražitev posredno odrazi tudi v cenah izdelkov in storitev.

Ustavno sodišče ni presojalo višine konkretnih tarif

Ustavno sodišče je 7. oktobra 2026 sprejelo odločbo U-I-43/25, s katero je presojalo več določb metodologije obračunavanja omrežnine. Odločilo je, da izpodbijani deli metodologije niso v neskladju z ustavo.

Toda zahtevo za presojo konkretnih tarifnih postavk je zavrglo. To pomeni, da njihove višine ni vsebinsko presojalo in ni odločilo, ali so določene primerno, ekonomsko upravičeno ali pravično. Razlika je bistvena. Sodišče je presojalo pravno ureditev, ne pa konkretnih cen, ki jih uporabniki plačujejo na položnicah. Zato odločbe ni mogoče predstavljati kot sodne potrditve, da so tarife omrežnine ustrezne.

Prav to je osrednje opozorilo Gospodarske zbornice Slovenije. Čeprav metodologija po presoji sodišča ni protiustavna, ostaja odprto vprašanje njenih dejanskih finančnih posledic za posamezne skupine odjemalcev.

Agencija za energijo medtem zagovarja sistem, ki stroške omrežja razporeja glede na način in čas njegove uporabe. Vendar se razprava o učinkovitosti metodologije ne more končati zgolj z ugotovitvijo, da je njen pravni okvir prestal ustavnosodno presojo.

Januarja prihajajo novi časovni bloki, cene za leto 2027 še niso znane

Spremembe se ne bodo končale z novembrsko podražitvijo. S 1. januarjem 2027 bodo začeli veljati novi časovni bloki obračunavanja omrežnine, ki bodo drugače razporedili obdobja dražje in cenejše uporabe omrežja.

Najdražji časovni blok bo po novem ob delovnikih veljal med 6. in 12. uro ter med 17. in 20. uro. To so obdobja, ko številna gospodinjstva začenjajo dan, pripravljajo obroke, uporabljajo gospodinjske aparate ali se po delu vračajo domov.

Sprememba je pomembna, ker številni uporabniki svoje porabe ne morejo poljubno prestavljati v druge ure. Družine z otroki, zaposleni z ustaljenim delovnim časom in starejši ljudje imajo vsakodnevne potrebe, ki jih ni mogoče vedno prilagoditi tarifnemu urniku.

Nove tarifne postavke za leto 2027 še niso objavljene. Agencija za energijo njihovo objavo napoveduje konec novembra 2026, zato zneski za januar in februar še niso dokončno znani. Izračuni, predstavljeni v tem članku za prihajajočo višjo sezono, se nanašajo na november in december 2026.

To pomeni, da gospodinjstva že vedo, koliko bodo po informativnih izračunih plačevala v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta, ne vedo pa še, kakšne bodo konkretne tarife v prvih mesecih prihodnjega leta.

Podražitev je izračunana, položnice prihajajo

Pred začetkom novembra so torej ključne številke znane. Povprečno gospodinjstvo bo namesto približno 12 evrov mesečne omrežnine plačevalo okoli 24 evrov. Gospodinjstvo s toplotno črpalko bo plačevalo približno 41,70 evra, gospodinjstvo s toplotno črpalko in sončno elektrarno pa okoli 24 evrov. V vseh treh primerih so zneski višji kot v lanski zimski sezoni.

Ob tem ostajajo odprta vprašanja glede posledic za gospodarstvo, kjer GZS opozarja na izjemne podražitve pri posameznih podjetjih. Ustavno sodišče konkretnih tarif ni presojalo, Agencija za energijo pa nadaljuje uvajanje sistema, pri katerem se najdražji časovni blok postopoma približuje polni tarifni postavki.

Potrošniki bodo podražitev občutili neposredno na računih za električno energijo. Ker omrežnina predstavlja samo del položnice, bodo morali poleg višjega stroška omrežja še naprej poravnati tudi dobavljeno elektriko, davke in druge dajatve.

Številke so jasne: povprečnemu gospodinjstvu se novembra mesečna omrežnina približno podvoji, v primerjavi z lansko zimo pa se zviša za skoraj tretjino. Medtem ko se institucije še vedno razhajajo glede ustreznosti sistema, bodo gospodinjstva njegove finančne posledice občutila že na naslednjih zimskih položnicah.

Spletno uredništvo