Obljubili so jim delo pri starejših, nato so jim odvzeli potne liste: Rešili 22 žensk

V Španiji so danes razkrili pretresljive podrobnosti obsežne preiskave trgovine z ljudmi. Kriminalna združba naj bi ženske iz Latinske Amerike privabljala z obljubami o zaposlitvi pri oskrbi starejših oseb, ob prihodu v državo pa jim odvzela potne liste in jih obremenila z okoli 10.000 evri domnevnega dolga. Da bi ga odplačale, naj bi jih prisilili v prostitucijo. Tistim, ki so se upirale, naj bi grozili celo z umorom njihovih družinskih članov. Španska civilna garda je v operaciji Bonifaz identificirala 22 žensk in aretirala 19 osumljencev. Preiskava še ni končana.

Obljuba o redni zaposlitvi, urejenih dokumentih in možnosti boljšega življenja v Evropi se je za skupino žensk iz Latinske Amerike po ugotovitvah španskih preiskovalcev spremenila v sistem prisile, dolgov in spolnega izkoriščanja. Kot je danes, 26. oktobra, uradno sporočilo špansko notranje ministrstvo, je civilna garda v obsežni operaciji Bonifaz razbila domnevno kriminalno mrežo s središčem v Sevilli in povezavami v več drugih španskih pokrajinah. V dosedanji preiskavi so aretirali 19 ljudi in identificirali 22 žensk, ki naj bi jih združba prisilila v prostitucijo.

Policija je preiskala več objektov, zasegla denar, vozila, dokumentacijo in elektronske naprave ter odkrila sistem, v katerem so osumljenci ženske premeščali med različnimi lokacijami in povezanimi kriminalnimi skupinami. Posebej pomembno je, da je preiskavo omogočila ena od žensk, ki ji je uspelo pobegniti izpod nadzora domnevnih izkoriščevalcev. Njene informacije so preiskovalce pripeljale do mreže, katere delovanje so nato spremljali več kot devet mesecev.

Obljubili so jim delo, ob prihodu pa zahtevali 10.000 evrov

Po ugotovitvah španske civilne garde so osumljenci ženske novačili v državah Latinske Amerike. Predstavljali naj bi jim možnost zaposlitve v Španiji, kjer bi skrbele za starejše ljudi. Takšna ponudba je lahko za nekoga, ki išče delo v tujini, posebej privlačna, saj obljublja reden zaslužek in možnost finančne pomoči družini v domovini.

Združba naj bi poskrbela za organizacijo potovanja, ureditev dokumentov in nastanitev. Toda po prihodu žensk v Španijo naj bi se dogovorjena zaposlitev izkazala za prevaro. Člani organizacije so jim po navedbah preiskovalcev odvzeli potne liste in jim sporočili, da morajo najprej poravnati stroške prihoda ter bivanja.

Domnevni dolg naj bi znašal približno 10.000 evrov na osebo. Ženske po policijskih ugotovitvah niso imele možnosti, da bi ga odplačevale z delom, ki jim je bilo prvotno obljubljeno. Namesto tega naj bi jih osumljenci prisilili v prostitucijo v objektih, ki jih je nadzorovala kriminalna mreža.

Takšen način izkoriščanja temelji na ustvarjanju finančne odvisnosti. Osebi najprej ponudijo pomoč pri selitvi, nato pa stroške, za katere ni imela resnične možnosti svobodnega dogovora, uporabijo kot sredstvo prisile. Dolg tako ni zgolj finančna obveznost, temveč lahko postane orodje za nadzor nad njenim življenjem.

Grozili naj bi tudi njihovim družinam

Domnevna kriminalna združba se ni zanašala samo na dolgove in odvzem dokumentov. Preiskovalci so ugotovili tudi uporabo groženj in zastraševanja, ki naj bi segalo celo do družinskih članov žensk v njihovih državah izvora.

Osumljenci naj bi jim grozili, da bodo ubili njihove bližnje, če ne bodo izpolnjevale zahtev organizacije. Takšne grožnje lahko človeka postavijo v izjemno težek položaj, saj se ne boji več samo zase, temveč tudi za varnost ljudi, ki so ostali doma in jih sam ne more zaščititi.

Prav zaradi takšnih okoliščin trgovine z ljudmi ni mogoče razumeti kot običajnega delovnega spora ali prostovoljne odločitve za opravljanje določene dejavnosti. Kadar so prisotni odvzem dokumentov, grožnje, prisila in nadzor, gre za okoliščine, ki lahko pomenijo hudo kršitev človekovih pravic in kaznivo dejanje.

V španskem primeru so preiskovalci ugotovili, da naj bi bile ženske prisiljene v prostitucijo, da bi odplačale domnevne dolgove. Pri tem pa se njihov položaj ni izboljševal, saj je organizacija uporabljala še dodaten mehanizem za ohranjanje njihove odvisnosti.

Ženske so selili med mesti, dolg pa se je povečeval

Kriminalna mreža po ugotovitvah civilne garde ni delovala samo v enem mestu. Imela je povezave z drugimi združbami v različnih delih Španije, med katerimi naj bi ženske redno premeščali.

Preiskovalci menijo, da je takšno premeščanje oteževalo odkrivanje kriminalnih dejavnosti. Če se žrtve pogosto selijo med različnimi objekti, je policiji težje ugotoviti, kdo jih nadzoruje, kje se nahajajo in kako je organizirana celotna mreža.

Toda selitve naj bi imele še eno posledico. Ko je ženska prešla pod nadzor druge povezane skupine, naj bi novi vodje prevzeli njen domnevni dolg. Ta se je ob tem po policijskih ugotovitvah še povečeval, zato je morala ženska nadaljevati prostitucijo, da bi poravnala vedno večjo obveznost.

Takšen sistem lahko povzroči, da žrtev kljub daljšemu obdobju izkoriščanja ne pride nič bližje svobodi. Domnevni dolg se namreč ne zmanjšuje nujno z njenim delom, temveč ga osumljenci po lastni presoji povečujejo ali prenašajo med povezanimi skupinami.

Po ugotovitvah preiskovalcev je šlo za razvejano organizacijo, ki je izkoriščanje izvajala v različnih španskih pokrajinah. Zaradi številnih povezav in zasežene dokumentacije preiskava še vedno poteka.

Ena ženska je pobegnila in sprožila preiskavo

Ključno vlogo pri razkritju domnevne kriminalne mreže je imela ena od žensk, ki ji je uspelo pobegniti izpod nadzora osumljencev. Njene informacije so policistom omogočile, da so začeli preverjati delovanje skupine. Preiskava se je nadaljevala več kot devet mesecev, pri čemer so policisti zbirali dokaze, ugotavljali povezave med posameznimi osumljenci in spremljali lokacije, kjer naj bi potekalo izkoriščanje.

Zaradi obsega primera je civilna garda oblikovala skupno preiskovalno ekipo, v kateri so sodelovali strokovnjaki za kazniva dejanja zoper ljudi ter policisti, specializirani za obravnavo žensk in mladoletnikov.

Pridobljeni dokazi so nato omogočili izvedbo operacije Bonifaz, ki je potekala v dveh fazah. Prva je bila izvedena konec septembra, druga pa v oktobru. Rezultate celotne operacije je špansko notranje ministrstvo javno predstavilo danes.

V prvi fazi aretirali 11 ljudi in našli 15 žensk

Prva faza operacije je potekala konec septembra. Policisti so opravili šest hišnih preiskav v objektih v Sevilli, ki naj bi jih kriminalna mreža uporabljala za spolno izkoriščanje žensk. Pri izvedbi so sodelovali tudi pripadniki lokalne policije.

Aretirali so 11 osumljencev na območju Gelvesa pri Sevilli in Jereza de la Frontera v pokrajini Cádiz. V preiskanih objektih so identificirali 15 žensk, ki naj bi jih združba izkoriščala za prostitucijo.

Dve izmed njih sta takoj zaprosili za zaščito in pomoč pri namestitvi v varno hišo specializiranih organizacij. Policija je ob tem zasegla dva avtomobila višjega cenovnega razreda, več naprav za videonadzor, mobilne telefone, elektronske plačilne terminale, računovodsko dokumentacijo in domnevno ponarejene oziroma goljufive pogodbe, povezane z ženskami.

Med preiskavami so zasegli tudi 20.000 evrov gotovine. Dokumentacija in elektronske naprave so pomembne za nadaljnje ugotavljanje, kako je delovala mreža, kako so osumljenci razpolagali z denarjem in kakšne povezave so obstajale med posameznimi lokacijami.

V drugi fazi odkrili še sedem žensk

Druga faza operacije je bila izvedena oktobra. Policisti so opravili šest dodatnih preiskav v objektih v Vigu, Mijasu, Peñíscoli in Alziri, torej na območjih več španskih pokrajin.

Aretirali so še osem osumljencev in identificirali sedem dodatnih žensk, ki naj bi jih kriminalna mreža prav tako izkoriščala za prostitucijo. Med preiskavami so zasegli 7.780 evrov gotovine, številne elektronske naprave in dodatno dokumentacijo.

Skupni rezultat obeh faz je 19 aretiranih in 22 identificiranih žensk. Policija je zasegla skupaj 27.780 evrov gotovine, dva avtomobila višjega cenovnega razreda, opremo za videonadzor ter obsežno dokumentacijo.

Osumljence so privedli pred pristojne pravosodne organe. Preiskujejo jih zaradi suma trgovine z ljudmi z namenom spolnega izkoriščanja, kaznivih dejanj spolnega izkoriščanja, spolnega napada in članstva v kriminalni združbi.

Preiskovalci še analizirajo zasežene podatke, zato ne izključujejo novih policijskih ukrepov. Za zdaj tudi ni mogoče trditi, da so identificirali vse žrtve ali vse člane domnevne kriminalne mreže.

Zakaj je primer pomemben tudi za Slovenijo?

Današnje razkritje iz Španije prihaja v času, ko so tudi slovenski kriminalisti nedavno obravnavali sum trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja na območju Slovenske Bistrice. Čeprav med primeroma ni ugotovljene povezave, oba opozarjata na načine, s katerimi lahko organizirane skupine izkoriščajo ranljiv položaj ljudi.

Trgovina z ljudmi ni omejena na nezakonito prehajanje državnih meja. Njeno bistvo je izkoriščanje ljudi z uporabo različnih oblik prisile, prevare, groženj ali zlorabe njihove ranljivosti. Žrtve so lahko državljani drugih držav, lahko pa tudi domači prebivalci, ki se zaradi različnih okoliščin znajdejo v odvisnem položaju.

V španskem primeru je bila po ugotovitvah preiskovalcev ključna prav prevara z obljubo zaposlitve. Ženske so v Evropo prišle z namenom opravljanja dela pri oskrbi starejših, nato pa naj bi jih osumljenci prisilili v povsem drugačno dejavnost.

Podobni načini novačenja so poznani tudi iz drugih evropskih preiskav. Lažne ponudbe zaposlitve, ustvarjanje dolgov, odvzem dokumentov in grožnje lahko skupaj ustvarijo položaj, iz katerega žrtev brez zunanje pomoči zelo težko odide.

V Sloveniji se lahko osebe, ki sumijo trgovino z ljudmi, obrnejo na policijo, centre za socialno delo ali organizacije, specializirane za pomoč žrtvam. Pomembno je tudi, da ljudje, ki opazijo znake izkoriščanja, svojih sumov ne prezrejo.

Preiskava še poteka, možne so nove aretacije

Španska civilna garda je ob današnji predstavitvi rezultatov poudarila, da operacija Bonifaz še ni povsem zaključena. Policisti imajo veliko zasežene dokumentacije in elektronskih podatkov, ki jih še pregledujejo, zato so možni dodatni preiskovalni ukrepi.

Devetnajst aretiranih se sooča z resnimi očitki, vendar bo njihovo kazensko odgovornost ugotavljalo sodišče. Prav tako bo nadaljnja preiskava pokazala, kakšen je bil dejanski obseg delovanja domnevne mreže in ali so bili v izkoriščanje vključeni še drugi ljudje.

Primer je posebno pretresljiv zaradi načina, kako naj bi osumljenci izkoristili upanje žensk na boljše življenje. Ponudba dela pri starejših je po ugotovitvah preiskovalcev služila kot vaba, pot v Španijo pa naj bi se končala z odvzemom dokumentov, grožnjami in dolgom, ki ga ženske niso mogle odplačati.

Ena od žensk je vendarle našla pot izpod nadzora domnevnih izkoriščevalcev in s tem pomagala razkriti mrežo, ki je delovala v več španskih mestih. Današnja predstavitev rezultatov operacije Bonifaz kaže, kako pomembna sta pravočasno prepoznavanje žrtev in njihova zaščita. Za 22 identificiranih žensk se je policijska preiskava že začela spreminjati v možnost izhoda iz izkoriščanja, pred preiskovalci pa ostaja naloga, da ugotovijo celotno odgovornost vseh vpletenih.

Spletno uredništvo Naša Primorska