Slovenija krepi nadzor nad orožjem: Zdravstveni in policijski izzivi
Slovenija se sooča z vedno večjim zanimanjem za izboljšanje varnosti in nadzora nad posedovanjem orožja, kar odpira pomembna vprašanja o zdravstveni primernosti posameznikov za posest orožja in o tem, kdo te kriterije preverja. Medtem ko zdravstvene ustanove in policija sodelujejo pri tem procesu, imajo vsaka svojo vlogo z različnimi pristojnostmi in obveznostmi.
V Zdravstvenem domu Ljubljana letno opravijo približno 100 zdravniških pregledov za posest in nošenje orožja, letos pa so jih izvedli okoli 40. Specialist medicine dela, prometa in športa opravi te preglede, ki vključujejo možnost napotitve k psihiatru ali nevrologu, če je to potrebno. Psihološka presoja je ključna pri oceni primernosti za posedovanje orožja, kar je največja razlika v primerjavi z drugimi zdravniškimi pregledi.
Čeprav zakon omogoča, da zdravniki obvestijo upravne organe o spremembah duševnega zdravja, ki lahko vplivajo na varno ravnanje z orožjem, v ljubljanskem zdravstvenem domu še niso prejeli nobene napotitve za kontrolni pregled. Prav tako opozarjajo na sistemsko vrzel, saj zdravniki pogosto ne vedo, kdo ima orožje.
Kontraindikacije za posest orožja
- Psihične bolezni, kot so demenca, akutna ali kronična psihoza, težje osebnostne motnje
- Odvisnost od alkohola ali drog
- Druge hujše nevrološke in psihološke motnje
Pooblaščeni zdravnik opravi presojo in izda zdravniško spričevalo. Specialist medicine dela, prometa in športa iz ljubljanskega zdravstvenega doma, Sabina Dietner, opozarja na potrebo po boljšem zakonskem urejanju, saj trenutni sistem ne omogoča celovitega pregleda nad tem, kdo ima orožje in ali je še vedno zanj zdravstveno primeren.
Policijske pristojnosti in možnost začasnega zasega orožja
Policija lahko začasno zaseže orožje, če sumi, da lastnik ni več zanesljiv, na primer zaradi zdravstvenega stanja ali nasilnih dejanj. Med letoma 2019 in 2024 so predlagali 370 postopkov za odvzem orožja, največkrat zaradi kaznivih dejanj. Policija nima posebej imenovanega oddelka za nadzor nad imetniki orožja, vendar lahko vsak policist v okviru svojih pristojnosti pregleda način hrambe orožja.
Nadzor nad zbirateljskim orožjem se izvaja po posebnem pravilniku, redni sistematični pregledi pa potekajo vsakih pet let. Policija lahko orožje, strelivo in dokumente začasno zaseže in zadevo odstopi upravni enoti, ki nato v treh mesecih preveri, ali so podani razlogi za trajni odvzem orožja. Če ne, se orožje vrne lastniku.
Zakonski okvir
Zakonski okvir določa šest pogojev, ki jih mora posameznik izpolnjevati za posest orožja, med drugim zdravstveno sposobnost, zanesljivost in upravičen razlog. Upravna enota ima dolžnost, da vsakih pet let preveri, ali imetnik še izpolnjuje pogoje. Policija pa letno poda več deset pobud za odvzem orožja, največkrat zaradi kaznivih dejanj ali suma zlorabe orožja.
Tipičen postopek vključuje več institucij: zdravniki obveščajo upravne enote o spremembah zdravstvenega stanja, policija ukrepa ob sumu zlorabe ali nevarnosti, upravna enota pa vodi postopek odvzema orožja in zahteva novo zdravniško spričevalo.
Potrebna boljša povezanost
Obe strani, zdravstvo in policija, poudarjata potrebo po boljši povezanosti in zakonski prenovi, ki bi zdravnikom omogočila dostop do informacij o tem, ali njihov pacient poseduje orožje. Le tako je mogoče zagotoviti, da je orožje v rokah tistih, ki ga lahko varno in odgovorno uporabljajo.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
