Govorice o zdravljenju papeža sprožile ugibanja: Vatikan zanika imunoterapijo

Zdravstveno stanje papeža Leona XIV. je po operaciji pljučnega raka v zadnjih dneh znova sprožilo številna vprašanja. Čeprav je sveti oče že zapustil bolnišnico in se vrnil k nekaterim javnim obveznostim, so mu zdravniki odsvetovali načrtovano potovanje v Assisi. V javnosti so se pojavila tudi ugibanja, da bo potreboval dodatno zdravljenje z imunoterapijo, vendar je Vatikan te navedbe zavrnil. Najnovejši izvidi prinašajo spodbudne informacije, kljub temu pa okrevanje po zahtevnem kirurškem posegu še ni končano.

Papež Leon XIV., ki so ga 13. oktobra operirali v rimski univerzitetni bolnišnici Agostino Gemelli, nadaljuje okrevanje po odstranitvi rakavega tumorja na desnem pljučnem krilu. Zdravniki so po pregledu odstranjenega tkiva potrdili, da je šlo za pljučni adenokarcinom, vendar so nadaljnje preiskave pokazale, da je bila bolezen lokalizirana. Po onkološki presoji dodatno zdravljenje ni potrebno, kar predstavlja pomembno in spodbudno novico po dneh zaskrbljenosti zaradi papeževega zdravja.

Italijanska tiskovna agencija Adnkronos je 25. oktobra poročala, da so vatikanski viri posebej zanikali govorice o načrtovani imunoterapiji. Enako informacijo danes, 26. oktobra, povzema tudi italijanska revija Oggi. Pojasnilo je sledilo ugibanjem o tem, kakšno zdravljenje bo papež potreboval po operaciji in ali bo bolezen vplivala na njegovo nadaljnje opravljanje dolžnosti.

Čeprav najnovejše informacije kažejo na ugoden potek okrevanja, je Vatikan že sporočil, da se papež 27. oktobra ne bo udeležil pomembnega medverskega srečanja v Assisiju. Zdravniki so mu potovanje odsvetovali iz previdnosti, saj je od operacije minilo manj kot dva tedna.

Med operacijo so mu odstranili del desnega pljučnega krila

Papeža so 13. oktobra sprejeli v bolnišnico Gemelli v Rimu, kjer je prestal načrtovani kirurški poseg zaradi spremembe na desnem pljučnem krilu. Po uradnih podatkih Vatikana je operacija trajala približno 90 minut, celoten čas v operacijski dvorani pa približno tri ure. Poseg je vodil torakalni kirurg Stefano Margaritora s sodelavci, pri operaciji pa so uporabili videoasistirano kirurško tehniko.

Zdravniki so papežu odstranili spodnji reženj desnega pljučnega krila. Takšen poseg se imenuje lobektomija in se uporablja tudi pri zdravljenju določenih oblik pljučnega raka, kadar je tumor mogoče kirurško odstraniti. Namen operacije je odstranitev prizadetega dela pljučnega tkiva, ob tem pa čim bolj ohraniti delovanje preostalega dela pljuč.

Že med posegom je hitra histološka preiskava potrdila sum, da gre za adenokarcinom pljuč. Vatikan je po operaciji sporočil, da je poseg potekal brez zapletov in da se je papež po anesteziji normalno prebudil. Po krajšem opazovanju so ga premestili nazaj v bolniško sobo.

Operacija je bila uspešna, vendar so bili za dokončno oceno bolezni potrebni še natančnejši pregledi odstranjenega tkiva. Ti so morali pokazati, za kakšno obliko tumorja gre in ali bo po kirurškem posegu potrebno dodatno onkološko zdravljenje.

Izvidi potrdili raka, a tudi pomembno spodbudno ugotovitev

Odločilne informacije so prišle 21. oktobra, ko sta papežev osebni zdravnik Luigi Carbone in kirurg Stefano Margaritora predstavila rezultate dokončnih histoloških preiskav ter molekularnih analiz odstranjenega tkiva.

Preiskave so potrdile pljučni adenokarcinom, hkrati pa pokazale, da je bila bolezen lokalizirana. Zdravniki so nato opravili dodatno onkološko presojo in ugotovili, da po operaciji nadaljnje zdravljenje ni potrebno.

To je pomembno, ker diagnoza pljučnega raka sama po sebi še ne pove, kako razširjena je bolezen in kakšno zdravljenje bo potrebno. Adenokarcinom je ena od oblik nedrobnoceličnega pljučnega raka, njegov potek in možnosti zdravljenja pa so odvisni od več dejavnikov, med drugim od razširjenosti bolezni, značilnosti tumorja in bolnikovega splošnega zdravstvenega stanja.

Pri nekaterih bolnikih je operacija osrednji del zdravljenja, pri drugih so potrebni še kemoterapija, imunoterapija, tarčna zdravila ali obsevanje. Odločitev je vedno individualna in temelji na celotni medicinski dokumentaciji.

V papeževem primeru so zdravniki po doslej objavljenih podatkih ocenili, da dodatno onkološko zdravljenje ni potrebno. To pa ne pomeni, da nadaljnji zdravniški pregledi ne bodo potrebni. Po zdravljenju pljučnega raka so redne kontrole pomembne tudi pri bolnikih, pri katerih je bil tumor uspešno odstranjen.

Vatikan zanikal govorice o imunoterapiji

Zdravstveno stanje papeža je v zadnjih dneh spremljalo tudi širjenje ugibanj o morebitnem dodatnem zdravljenju. Posebno pozornost je pritegnila možnost imunoterapije, ki se pri nekaterih vrstah raka uporablja za spodbujanje imunskega sistema pri prepoznavanju in uničevanju rakavih celic.

Italijanska agencija Adnkronos je v nedeljo, 25. oktobra, poročala, da so vatikanski viri zavrnili navedbe, da bi moral papež prestati takšno zdravljenje. Pri tem so se sklicevali na rezultate histoloških preiskav in onkološko oceno, po kateri dodatna terapija ni potrebna.

Tudi italijanska revija Oggi je danes poročala, da govorice o imunoterapiji niso potrjene in da so jih v Vatikanu zanikali. Najnovejše informacije tako kažejo, da se zdravniki trenutno osredotočajo predvsem na papeževo okrevanje po kirurškem posegu.

Pomembno je razlikovati med zdravljenjem samega raka in okrevanjem po operaciji. Čeprav zdravniki niso predvideli dodatne onkološke terapije, to še ne pomeni, da je papež že popolnoma okreval. Odstranitev pljučnega režnja je zahteven poseg, po katerem telo potrebuje čas za celjenje in prilagoditev.

Kontrolni rentgen pokazal zelo dobro okrevanje

Novo spodbudno informacijo so zdravniki objavili 23. oktobra. Papež je opravil načrtovano kontrolno rentgensko slikanje prsnega koša, ki je po navedbah Vatikana pokazalo zelo dober potek pooperativnega okrevanja.

Že v prvih dneh po posegu so zdravniki poročali o ugodnem zdravstvenem stanju. Papež je postopoma začel vstajati, hoditi in opravljati običajne dnevne dejavnosti, ob tem pa je izvajal tudi fizioterapevtske vaje. Med okrevanjem v bolnišnici je ponovno začel opravljati delovne obveznosti in sodeloval pri bogoslužju.

Iz bolnišnice Gemelli je bil odpuščen 17. oktobra, nato pa je postopoma nadaljeval nekatere dejavnosti v Vatikanu. Že 21. oktobra se je znova udeležil splošne avdience na Trgu svetega Petra, kar je bilo za vernike pomembno znamenje njegove vrnitve v javnost.

Toda javni nastopi sami po sebi še niso dokaz popolnega okrevanja. Po operacijah pljuč lahko telesni napor, daljša potovanja in zahtevni urniki predstavljajo dodatno obremenitev, zato je postopno vračanje k dejavnostim pomemben del okrevanja.

Zakaj so zdravniki odpovedali pot v Assisi?

Papež Leon XIV. bi se moral v torek, 27. oktobra, udeležiti zaključne slovesnosti medverskega srečanja v Assisiju, posvečenega miru in dialogu med verstvi. Dogodek je povezan s 40. obletnico svetovnega dneva molitve za mir, ki ga je leta 1986 sklical papež Janez Pavel II.

Njegova udeležba je bila napovedana že pred operacijo, zato je odpoved pritegnila veliko pozornosti. Nekateri so se ob tem vprašali, ali odločitev pomeni poslabšanje papeževega zdravstvenega stanja.

Vatikan je pojasnil, da temu ni tako. Zdravniki so po kontrolnem pregledu sicer potrdili zelo dobro okrevanje, vendar so zaradi kratkega časa od operacije iz previdnosti odsvetovali načrtovano potovanje s helikopterjem v Assisi.

Odločitev je torej povezana s potrebo po nadaljnjem okrevanju, ne pa z uradno potrjenim poslabšanjem zdravstvenega stanja. Papež bo organizatorjem in udeležencem srečanja poslal posebno sporočilo, v katerem bo izrazil svojo bližino ter podporo medverskemu dialogu in prizadevanjem za mir.

Odpoved je kljub temu pomembna, saj kaže, da bo moral Vatikan v prihodnjih tednih skrbno prilagajati papežev urnik njegovim zdravstvenim zmožnostim. Ali bodo potrebne tudi druge spremembe načrtovanih dejavnosti, za zdaj ni uradno potrjeno.

V nedeljo znova nagovoril vernike

Papež se je v nedeljo, 25. oktobra, znova pojavil pred verniki ob tradicionalni opoldanski molitvi angelovega češčenja. Z okna apostolske palače je nagovoril zbrane na Trgu svetega Petra in se posvetil predvsem aktualnim mednarodnim razmeram.

Posebej je opozoril na težke humanitarne razmere v Jemnu, kjer številni prebivalci trpijo zaradi pomanjkanja hrane, vode in zdravstvene oskrbe. Pozval je k prenehanju sovražnosti in poudaril potrebo po miru ter zaščiti civilnega prebivalstva.

Spomnil je tudi na žrtve napada na pravoslavne vernike v Jordaniji in izrazil bližino prizadeti skupnosti. Ob tem je vernike povabil, naj se duhovno pridružijo udeležencem medverskega srečanja v Assisiju.

Njegov nastop je pokazal, da kljub okrevanju še naprej spremlja mednarodno dogajanje in opravlja del svojih pastoralnih nalog. Vendar bo obseg njegovih prihodnjih javnih dejavnosti odvisen tudi od zdravniških priporočil.

Kaj najnovejše informacije pomenijo za papeževo prihodnost?

Zdravstveno stanje papeža Leona XIV. ostaja predmet velikega zanimanja, saj njegovo zdravje ne vpliva le na vsakodnevno življenje v Vatikanu, temveč tudi na načrtovanje obiskov, srečanj in drugih dejavnosti Katoliške cerkve po svetu.

Najnovejša zdravniška sporočila so spodbudna. Operacija je potekala brez zapletov, dokončni izvidi so pokazali lokalizirano bolezen, dodatno onkološko zdravljenje ni potrebno, kontrolno rentgensko slikanje pa je potrdilo zelo dober potek okrevanja.

Ob tem ostaja pomembna previdnost. Papež je prestal resen kirurški poseg, pri katerem so mu odstranili del pljučnega krila, zato potrebuje dovolj časa za okrevanje. Zdravniki bodo morali tudi v prihodnje spremljati njegovo zdravstveno stanje in presojati, katere obveznosti lahko opravlja brez nepotrebnega tveganja.

Za zdaj torej ni uradnih podatkov, ki bi kazali na nenadno poslabšanje papeževega zdravja. Nasprotno, najnovejši izvidi so ugodni. Toda odpoved obiska Assisija je jasen opomin, da uspešna operacija še ne pomeni konca okrevanja. Vatikan bo moral v prihodnjih tednih iskati ravnovesje med papeževo željo po opravljanju poslanstva in priporočili zdravnikov, ki mu svetujejo previdnost.

Spletno uredništvo Naša Ljubljana