Nizozemska se je znašla sredi nove politične krize, čeprav je vlada premierja Roba Jettna na oblasti manj kot devet mesecev. Povod za razkol je davčni načrt za leto 2027, ki predvideva večjo obremenitev premožnejših gospodinjstev in davčno razbremenitev prebivalcev z nižjimi ter srednjimi dohodki. Dve koalicijski stranki sta pri sprejemanju predloga sodelovali z levosredinsko opozicijo, tretja koalicijska partnerica pa je temu ostro nasprotovala in celo glasovala proti davčnemu načrtu lastne vlade.
Premier je zato v petek, 13. novembra, sklical krizne pogovore, s katerimi želi preprečiti razpad koalicije in morebitne nove predčasne parlamentarne volitve.
Koalicija se je razklala zaradi obdavčitve premožnejših
Politični spor je izbruhnil med četrtkovo parlamentarno razpravo o davčnem načrtu za leto 2027. Stranki D66 premierja Roba Jettna in krščanskodemokratska CDA sta podprli spremembe, ki sta jih predlagali opozicijski stranki PRO in Volt. Spremembe predvidevajo dodatne davčne prihodke iz premoženja in razbremenitev gospodinjstev z nižjimi ter srednjimi dohodki.
Dogovor je predvidel približno milijardo evrov dodatnih davčnih prihodkov, predvsem z ukrepi, povezanimi z obdavčitvijo premoženja in zamrznitvijo določenih davčnih uskladitev z inflacijo. Hkrati naj bi se davčna obremenitev nižjih in srednjih dohodkov zmanjšala za približno 900 milijonov evrov. Opozicijski voditelj Jesse Klaver je del dogovora označil za davek za milijonarje.
Takšna rešitev pa je bila nesprejemljiva za tretjo koalicijsko partnerico, liberalno VVD, ki zagovarja gospodarsko politiko z manjšimi davčnimi obremenitvami podjetij in premožnejših. Njeni poslanci so zato glasovali proti spremenjenemu davčnemu načrtu, čeprav ga je predložila vlada, v kateri sodelujejo tudi sami.
Davčni načrt je bil kljub nasprotovanju VVD sprejet s tesno parlamentarno večino, saj sta D66 in CDA zagotovili podporo opozicijskih poslancev. Toda politična cena dogovora se je pokazala takoj po glasovanju, ko so predstavniki VVD začeli javno postavljati pod vprašaj nadaljnje sodelovanje v koaliciji.
Premier Rob Jetten poskuša preprečiti razpad vlade
Rob Jetten, ki je februarja letos postal najmlajši predsednik vlade v nizozemski zgodovini, se je znašel pred zahtevno nalogo. Njegova vlada je manjšinska in je pri sprejemanju zakonov že od začetka odvisna od podpore opozicije. Toda tokrat je pridobivanje opozicijskih glasov povzročilo spor znotraj same koalicije.
Premier je po četrtkovem glasovanju napovedal, da bo storil vse za ohranitev sodelovanja med tremi koalicijskimi strankami. Poudaril je potrebo po resnem novem začetku, saj nadaljevanje notranjih sporov po njegovem prepričanju ne koristi ne vladi ne državljanom.
Za petek je zato sklical pogovore s predstavniki koalicijskih partneric. Na srečanju sodelujeta tudi podpredsednika vlade iz VVD in CDA, Dilan Yeşilgöz in Bart van den Brink. Namen pogovorov je ugotoviti, ali lahko stranke po ostrem sporu še naprej sodelujejo pri vodenju države.
Jetten je zaradi političnih razmer odpovedal tudi udeležbo na srečanju evropskih voditeljev na Irskem. S tem je pokazal, kako resno razume krizo, ki bi lahko ogrozila obstoj njegove vlade precej pred iztekom predvidenega štiriletnega mandata.
Liberalci opozarjajo, da bi višji davki škodovali gospodarstvu
VVD nasprotuje predvsem povečanju obdavčitve premoženja. V stranki opozarjajo, da bi lahko takšna politika zmanjšala privlačnost Nizozemske za podjetnike in vlagatelje ter spodbudila selitev kapitala v države z ugodnejšo davčno obravnavo.
Vodja poslanske skupine VVD Ruben Brekelmans je po glasovanju izrazil veliko razočaranje nad odločitvijo koalicijskih partnerjev. Po njegovem mnenju sta D66 in CDA s podporo levosredinskemu predlogu odstopili od dogovorjene gospodarske usmeritve vlade. Stranka zato zahteva temeljit pogovor o prihodnjem sodelovanju.
VVD dodatno moti, da sta koalicijski partnerici dogovor sklenili s stranko PRO, s katero imajo liberalci izrazita politična razhajanja. Spor tako ni omejen na posamezne davčne stopnje, temveč vključuje tudi vprašanje, s katerimi parlamentarnimi partnerji naj vlada oblikuje svoje ključne politike.
Na drugi strani zagovorniki davčnega dogovora poudarjajo, da je bilo treba zagotoviti parlamentarno podporo za pravočasen sprejem davčnega načrta. Krščanskodemokratski voditelj Henri Bontenbal je opozoril, da bi zamuda pri sprejemanju sprememb povzročila velike finančne in administrativne težave, saj mora davčna uprava nove ukrepe pravočasno vključiti v svoje sisteme.
Manjšinska vlada brez trdne parlamentarne opore
Jett nova vlada ima v 150-članskem spodnjem domu nizozemskega parlamenta samo 66 poslancev. Ker za večino potrebuje najmanj 76 glasov, mora pri pomembnih zakonih iskati podporo zunaj koalicije. Takšna ureditev zahteva veliko usklajevanja, obenem pa povečuje možnost, da se posamezne stranke znajdejo na nasprotnih straneh parlamentarnih odločitev.
Prav to se je zgodilo pri davčnem načrtu. D66 in CDA sta z opozicijskima PRO in Volt zagotovili podporo zakonu, medtem ko je VVD ostala v manjšini. Formalno je vlada tako dosegla sprejetje pomembnega finančnega dokumenta, politično pa je izgubila del notranjega zaupanja.
Položaj je še bolj zapleten zaradi sestave zgornjega doma parlamenta, kjer vladne stranke prav tako nimajo večine. Sprejeti davčni načrt mora zato prestati še nadaljnji parlamentarni postopek, njegov končni sprejem pa ni samoumeven.
Nizozemska je sicer vajena koalicijskih vlad in dolgotrajnih političnih pogajanj. Toda sedanja kriza se je razvila izjemno hitro, saj je od začetka mandata minilo manj kot leto dni.
V ozadju tudi opozorila o več kot 400 milijonih evrov finančne vrzeli
Davčni spor spremljajo tudi pomisleki glede javnofinančnih učinkov sprejetih sprememb. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP je nizozemsko finančno ministrstvo v svoji oceni opozorilo na finančno vrzel, ki presega 400 milijonov evrov.
To pomeni, da politični dogovor o dodatni obdavčitvi premožnejših in razbremenitvi drugih skupin prebivalstva še ne odpravlja vseh vprašanj o uravnoteženosti predlaganih ukrepov. Vlada bo morala pojasniti, kako bo zagotovila načrtovane prihodke in kako bodo posamezne davčne spremembe vplivale na državni proračun.
Zagovorniki dogovora poudarjajo socialno razsežnost ukrepov, saj naj bi se davčno breme bolj porazdelilo glede na premoženjski položaj gospodinjstev. Nasprotniki pa opozarjajo na morebitne posledice za gospodarsko dejavnost in vlaganja.
Spor tako odpira širše vprašanje gospodarske politike: v kolikšni meri naj država povečuje prihodke z obdavčitvijo premoženja in kako naj hkrati ohranja pogoje za podjetništvo, gospodarsko rast ter javnofinančno stabilnost.
Ali Nizozemsko čakajo nove predčasne volitve?
Razpad koalicije je ena od možnosti, vendar ne pomeni, da bi morale takoj slediti nove volitve. Če bi VVD zapustila vlado, bi lahko politične stranke poskusile oblikovati novo koalicijo na podlagi sedanje sestave parlamenta ali poiskati drugačen dogovor o podpori vladi.
Takšni pogovori bi bili zahtevni, saj je nizozemski parlament politično razdrobljen, stranke pa imajo precej različna stališča o davkih, migracijah, gospodarstvu in socialni politiki. Opozicijska PRO je že izrazila zadržke do sodelovanja v novi manjšinski vladi.
Predčasne volitve bi bile zato ena od mogočih poti iz politične krize. Nizozemska je v zadnjih letih že doživela več predčasnih volitev in dolgotrajnih pogajanj o oblikovanju vlade, zato bi nov politični zastoj dodatno obremenil delovanje države.
Jetten je na oblast prišel z obljubo stabilnejšega in bolj povezovalnega političnega vodenja po obdobju ostrih sporov, ki so zaznamovali prejšnje vlade. Prav zato je sedanji razkol pomemben preizkus njegove sposobnosti ohranjanja sodelovanja med politično različnimi partnerji.
Krizni pogovori bodo pokazali, ali je sodelovanje še mogoče
Ob zaključku petkovega dne ostaja ključno vprašanje, ali bodo koalicijske stranke dosegle dogovor o nadaljnjem sodelovanju. Premier si prizadeva obnoviti medsebojno zaupanje, VVD pa zahteva pojasnila o tem, kako naj koalicija v prihodnje sprejema odločitve o gospodarski in davčni politiki.
Morebitni kompromis bi moral upoštevati tako politična razhajanja kot dejstvo, da je davčni načrt že dobil podporo spodnjega doma parlamenta. Spremembe bodo morale prestati še nadaljnji zakonodajni postopek, zato se razprava o njihovi vsebini še ni končala.
Nizozemska vlada je tako pred pomembnim preizkusom: ali lahko tri stranke z različnimi gospodarskimi pogledi še naprej skupaj vodijo državo. Spor zaradi obdavčitve premožnejših je pokazal, kako hitro lahko iskanje parlamentarnega kompromisa povzroči krizo znotraj koalicije.
Spletno uredništvo
