Zdravstveni blagajni zmanjkuje denarja, posledice že čutijo pacienti: Bodo čakalne vrste še daljše?

Slovenski zdravstveni sistem se sooča z vse resnejšimi finančnimi težavami, posledice pa bi lahko najbolj občutili prav pacienti. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo zaradi pomanjkanja denarja plačilo do 185 milijonov evrov letošnjih obveznosti prenesel v prihodnje leto. Nekdanji zdravstveni minister in nekdanji generalni direktor ZZZS Samo Fakin opozarja, da bolniki težave že občutijo, saj se del zdravstvenih storitev ne plačuje več glede na dejansko opravljeno delo, temveč glede na obseg storitev iz preteklega leta.

Če se bodo finančne težave nadaljevale, bi to lahko pomenilo še manj opravljenih pregledov in posegov ter daljše čakalne vrste. Ob tem se pojavljajo opozorila, da bi se lahko finančna vrzel v letu 2027 povzpela tudi do 400 milijonov evrov.

ZZZS bo plačilo do 185 milijonov evrov obveznosti prestavil v prihodnje leto

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije se ob koncu letošnjega leta sooča z izrazitimi likvidnostnimi težavami. Upravni odbor zavoda se je zato seznanil z načrtom, po katerem bo ZZZS plačilo dela zapadlih obveznosti do zdravstvenih izvajalcev in drugih partnerjev prenesel iz leta 2026 v začetek leta 2027. Skupna vrednost odloženih plačil lahko doseže 185 milijonov evrov.

Odločitev ne pomeni, da bodo te obveznosti odpisane. ZZZS zagotavlja, da jih bo poravnal v prvih dneh januarja prihodnje leto, pri čemer načrtuje najem novega likvidnostnega posojila v sistemu enotnega zakladniškega računa države. Toda dejstvo, da mora javna zdravstvena blagajna plačevanje že zapadlih računov prestavljati v naslednje leto, kaže na resnost finančnega položaja.

Po podatkih zavoda se približno 85 odstotkov načrtovanega zamika plačil nanaša na izvajalce zdravstvenih storitev. Preostanek vključuje obveznosti do dobaviteljev medicinskih pripomočkov, lekarn, delodajalcev in drugih pogodbenih partnerjev. Zamiki zadevajo obvezno zdravstveno zavarovanje, medtem ko ZZZS na področju obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo ne poroča o primerljivih likvidnostnih težavah.

Zavod je že konec septembra na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja izkazoval približno 153,8 milijona evrov primanjkljaja, dolg v enotnem zakladniškem računu pa je znašal 156 milijonov evrov. Ker mora poslovanje ob koncu leta uskladiti z veljavnimi javnofinančnimi pravili in potrjenim finančnim načrtom, je posegel po prilagoditvi plačilne dinamike.

Fakin opozarja: Pacienti posledice že občutijo

Nekdanji zdravstveni minister in nekdanji prvi mož ZZZS Samo Fakin je v pogovoru za RTV Slovenija opozoril, da težave niso omejene na računovodske evidence in plačilne roke. Po njegovi oceni jih pacienti občutijo že zdaj, predvsem zaradi načina financiranja dela zdravstvenih storitev.

Fakin opozarja, da se letos številne storitve ne plačujejo več v celotnem dejansko opravljenem obsegu, temveč glede na realizacijo preteklega leta. To pomeni, da izvajalec za del storitev, ki presega določeni obseg, ne dobi samodejno dodatnega plačila. Takšen sistem lahko omejuje pripravljenost in finančno zmožnost izvajalcev, da opravijo več pregledov ali posegov, četudi imajo za to razpoložljive zmogljivosti.

Posledica je lahko posebej problematična za paciente, ki že čakajo na specialistične preglede, diagnostiko ali načrtovane operacije. Če zdravstvena ustanova za dodatno opravljene storitve ne dobi plačila, se lahko zmanjša njen prostor za povečevanje obsega dela. Čakalne vrste se zato lahko podaljšujejo, namesto da bi se z dodatnimi programi postopoma krajšale.

Pomembno je razlikovati med dvema težavama. Zamik plačil ZZZS pomeni, da bodo izvajalci za že nastale obveznosti denar prejeli pozneje. Omejeno plačevanje storitev nad določenim obsegom pa vpliva na njihove možnosti izvajanja dodatnih pregledov in posegov. Obe težavi lahko obremenjujeta zdravstveni sistem, vendar nimata povsem enakega neposrednega učinka.

Prihodnje leto bi lahko primanjkljaj dosegel 400 milijonov evrov

Še bolj skrb vzbujajoča so opozorila glede prihodnjega leta. Fakin ocenjuje, da bi se lahko finančne težave zdravstvene blagajne nadaljevale in da bi primanjkljaj v letu 2027 lahko dosegel tudi 400 milijonov evrov. Gre za njegovo opozorilo o možnem razvoju dogodkov, ne za že nastali dolg v takšni višini.

Če bi se takšen scenarij uresničil brez ustreznih dodatnih finančnih virov ali sprememb v financiranju, bi se pritisk na zdravstvene izvajalce še povečal. Fakin opozarja, da bi bilo v takšnih razmerah težko preprečiti omejevanje obsega storitev, zmanjševanje njihove dostopnosti in krčenje načrtovanih programov.

Takšni ukrepi bi najbolj prizadeli ljudi, ki zdravstveno obravnavo potrebujejo, a je ne morejo plačati samoplačniško. Za posameznika, ki na pregled čaka več mesecev, dodatno podaljšanje čakalne dobe ni zgolj statistični podatek. Lahko pomeni daljše obdobje bolečin, negotovosti, odsotnosti z dela ali čakanja na diagnozo.

Pri tem ne gre za napoved, da se bodo vse zdravstvene storitve samodejno zmanjšale ali da bo vsak pacient čakal dlje. Fakin opozarja na tveganje, ki nastane, kadar se finančni primanjkljaj rešuje z omejevanjem plačanega obsega zdravstvenih programov.

Manjši zdravstveni izvajalci bi se lahko znašli v likvidnostnih težavah

Na posledice zamikanja plačil opozarjajo tudi izvajalci zdravstvenih storitev. Posebej ranljivi so lahko manjši izvajalci, ki nimajo velikih finančnih rezerv in so pri rednem poslovanju močno odvisni od pravočasnih nakazil ZZZS.

Zdravstvene ustanove in zasebni izvajalci s koncesijo morajo ne glede na datum prejema plačila poravnavati plače zaposlenih, stroške materiala, najemnine, energijo in druge tekoče obveznosti. Če plačilo za že opravljeno delo prejmejo pozneje, lahko nastane začasna vrzel med njihovimi prihodki in odhodki.

Kot je poročala RTV Slovenija, so predstavniki manjših izvajalcev opozorili, da bi jih lahko zamiki plačil spravili v likvidnostno stisko. Čeprav ZZZS napoveduje poravnavo obveznosti v začetku januarja, morajo izvajalci do takrat zagotoviti denar za nemoteno delovanje.

ZZZS se po lastnih navedbah zaveda možnih posledic. Napovedal je, da bo glede na razpoložljiva sredstva in vračanje obstoječih posojil zadržane obveznosti postopoma poravnaval. Vendar ostaja pomembno, kako bo plačilna dinamika vplivala na posamezne izvajalce in njihovo zmožnost ohranjanja storitev.

Čakalne vrste so že zdaj eden največjih problemov zdravstva

Finančne težave prihajajo v času, ko se slovenski zdravstveni sistem že sooča z dolgimi čakalnimi dobami. Po podatkih, ki temeljijo na poročanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je bilo 4. novembra letos na zdravstvene storitve naročenih več kot 352.000 ljudi, od tega jih je približno 88.400 čakalo dlje od dopustne čakalne dobe.

Ti podatki kažejo, da je dostopnost zdravstvenih storitev že pred najnovejšimi opozorili predstavljala resen problem. Pri posameznih pregledih in posegih so čakalne dobe posebej dolge, razlike med izvajalci in stopnjami nujnosti pa precejšnje.

Zato je opozorilo o morebitnem dodatnem omejevanju plačanega obsega storitev še toliko pomembnejše. Če se izvajalcem zmanjšajo finančne možnosti za dodatno delo, se lahko prizadevanja za krajšanje čakalnih vrst upočasnijo. Še posebej tam, kjer bi bilo mogoče z dodatnimi termini in boljšo organizacijo obravnavati več pacientov.

Pri reševanju čakalnih vrst denar sicer ni edini dejavnik. Pomembni so tudi razpoložljivost zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja, oprema, organizacija dela in usklajevanje med izvajalci. Toda brez stabilnega financiranja je težko pričakovati dolgoročno povečanje dostopnosti zdravstvenih storitev.

Zakaj je zdravstvena blagajna zašla v težave?

ZZZS finančne težave pripisuje sistemskim pritiskom na prihodke in odhodke obveznega zdravstvenega zavarovanja. Med pomembnimi okoliščinami navaja spremembe financiranja po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in zmanjšanje proračunskih sredstev, namenjenih zdravstveni blagajni.

Slovenski zdravstveni sistem je v zadnjih letih doživel več sprememb financiranja, hkrati pa naraščajo stroški dela, zdravil, medicinskih pripomočkov in zdravstvenih obravnav. Na odhodke vplivajo tudi staranje prebivalstva, razvoj novih metod zdravljenja in vse večje potrebe po zdravstvenih storitvah.

Ko prihodki ne sledijo rasti stroškov, se razlika prej ali slej pokaže v finančnem poslovanju. ZZZS lahko del težav začasno premosti z likvidnostnimi ukrepi, vendar takšne rešitve same po sebi ne odpravijo neskladja med razpoložljivimi sredstvi in obsegom obveznosti.

Prenos plačil v naslednje leto zato pomeni predvsem kratkoročno rešitev. Obveznosti ne izginejo, ampak jih bo treba poravnati iz prihodnjih denarnih tokov oziroma z novim posojilom. To pa odpira vprašanje, kako bo zdravstvena blagajna financirala tekoče obveznosti v letu 2027, če se bodo pritiski nadaljevali.

Ali lahko finančna kriza ogrozi pravice pacientov?

Ob opozorilih o pomanjkanju denarja se pojavlja tudi vprašanje, ali bi lahko prišlo do omejevanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Takšna možnost je bila omenjena v razpravah o finančnem načrtu ZZZS, vendar to še ne pomeni, da je bila sprejeta odločitev o zmanjšanju pravic.

Za paciente je pomembna predvsem razlika med formalno pravico do zdravstvene storitve in njeno dejansko dostopnostjo. Posameznik ima lahko storitev vključeno v obvezno zdravstveno zavarovanje, vendar mu dolga čakalna doba preprečuje, da bi jo prejel v razumnem času.

Prav na to opozarja Fakin, ko govori o posledicah omejenega financiranja. Če se število plačanih storitev ne prilagaja dejanskim potrebam prebivalstva, se lahko razkorak med pravicami na papirju in dostopnostjo v praksi še poveča.

Ob tem je pomembno, da pacienti zaradi napovedanih zamikov plačil ne sklepajo, da morajo zdravstvene storitve, ki jih krije obvezno zavarovanje, nenadoma plačevati sami. ZZZS je napovedal zamik poravnave obveznosti izvajalcem in drugim partnerjem, ne pa splošne uvedbe neposrednega plačevanja teh storitev za zavarovane osebe.

Začasno odlaganje računov ne more biti dolgoročna rešitev

Odločitev ZZZS, da do 185 milijonov evrov plačil prestavi v začetek prihodnjega leta, lahko pomaga pri obvladovanju letošnjega likvidnostnega položaja. Vendar s tem ostaja odprto bistveno vprašanje: kako zagotoviti dovolj sredstev za zdravstvene storitve, ki jih prebivalci dejansko potrebujejo?

Če bo zdravstvena blagajna tudi prihodnje leto ustvarjala primanjkljaj, bodo potrebne odločitve o financiranju sistema, obsegu programov in načinu porabe sredstev. Brez tega bi se lahko težave ponavljale, izvajalci pa bi se znova soočali z negotovostjo glede plačil.

Fakinova opozorila so zato pomembna predvsem kot opozorilo o možnih posledicah nadaljevanja sedanjih razmer. Zdravstveni sistem ne more dolgoročno zagotavljati več storitev, kot jih je pripravljen oziroma zmožen financirati, ne da bi se to prej ali slej odrazilo pri izvajalcih in pacientih.

Največja nevarnost ni zgolj v tem, da bo ZZZS del računov plačal nekaj tednov pozneje. Večje vprašanje je, ali bo Slovenija v prihodnjih letih zagotovila dovolj stabilno financiranje, da pacienti zaradi finančnih omejitev ne bodo še dlje čakali na preglede, diagnoze in zdravljenje. Prav na to bodo morali odgovoriti pristojni, saj se za milijonskimi zneski skrivajo ljudje, ki zdravstveno pomoč potrebujejo danes, ne šele ob naslednjem finančnem načrtu.

Spletno uredništvo Naša Primorska