Vlada pripravlja varčevanje pri socialnih transferjih in zdravstvu: Kdo bo plačal račun za proračunsko luknjo?
Slovenska vlada pripravlja ukrepe za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja, pri čemer se med področji možnih prihrankov pojavljajo socialni transferji, osebna asistenca, bolniška nadomestila in investicije v zdravstvo. Po včeraj sprejetem vladnem stališču naj bi ukrepi prinesli približno 340 milijonov evrov, toda opozorila Fiskalnega sveta kažejo, da bi bila potrebna prilagoditev lahko precej večja. Vlada Janeza Janše tako pred zaključkom proračunske obravnave napoveduje finančne učinke, ne da bi javnosti jasno predstavila, katere konkretne spremembe bodo te prihranke omogočile.
Vprašanje postaja še občutljivejše zaradi interventnega zakona, o katerem bodo volivci odločali na decembrskem referendumu in ki bi lahko dodatno povečal pritisk na javne finance.
Fiskalni svet opozoril na vrzel, vlada odgovarja z napovedjo ukrepov
Vlada je v četrtek, 12. novembra, sprejela stališče do ocene Fiskalnega sveta o proračunskih dokumentih za leti 2027 in 2028. V njem pojasnjuje, da ministrstva, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije že pripravljajo ukrepe za obvladovanje javnofinančnega primanjkljaja.
Toda prav odsotnost jasno opredeljenih ukrepov je ena osrednjih kritik, ki jih je neodvisni Fiskalni svet izrekel na račun vladnih proračunskih načrtov. V oceni, objavljeni 26. oktobra, je opozoril, da predvideno zmanjšanje primanjkljaja ni podprto z dovolj natančnimi in preverljivimi ukrepi. Zato ni mogoče neodvisno presoditi, ali bodo načrtovani finančni učinki dejansko doseženi.
Vladni cilj je, da bi javnofinančni primanjkljaj prihodnje leto znašal približno 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Toda projekcije brez dodatnih ukrepov kažejo precej drugačno sliko. Po navedbah Fiskalnega sveta bi primanjkljaj leta 2027 dosegel približno 3,4 odstotka BDP, leta 2028 pa bi se lahko približal štirim odstotkom.
Razlika med napovedanim ciljem in projekcijami brez ukrepov zato ni nepomembna računovodska podrobnost. Predstavlja vprašanje, katere izdatke bo država zmanjšala, katere obveznosti preložila in kako bodo te odločitve vplivale na prebivalce ter javne storitve.
Fiskalni svet je vlado pozval k pripravi verodostojnejših proračunskih dokumentov, ki bodo vsebovali jasno opredeljene ukrepe, njihove finančne učinke in časovnico izvajanja. Vlada pa za zdaj predvsem zagotavlja, da priprave potekajo in da bodo učinki ukrepov merljivi že v letu 2027.
Na seznamu prihrankov socialni transferji, osebna asistenca in bolniške
Po podatkih, ki jih je danes objavil Forbes Slovenija, je vlada v svojem stališču opredelila štiri področja možnih prihrankov. Pri socialnih transferjih predvideva približno 50 milijonov evrov, na področju osebne asistence dodatnih 50 milijonov, pri bolniških nadomestilih 100 milijonov, z zamikom investicij v zdravstvu pa še 140 milijonov evrov.
Skupni ocenjeni finančni učinek znaša 340 milijonov evrov.
To so številke, ki odpirajo pomembna vprašanja. Socialni transferji so namenjeni različnim skupinam prebivalstva, osebna asistenca omogoča samostojnejše življenje ljudem z invalidnostjo, nadomestila za bolniško odsotnost pa zagotavljajo dohodek zaposlenim v času, ko zaradi bolezni ne morejo opravljati dela.
Vlada sicer govori o učinkovitejšem delovanju sistemov, odpravljanju anomalij, urejanju evidenc in preprečevanju podvajanja izplačil. Takšni ukrepi so lahko smiselni, kadar odpravljajo dejanske nepravilnosti. Toda brez konkretnega zakonskega besedila in natančnih izračunov ni mogoče presoditi, kolikšen del načrtovanih prihrankov bi izhajal iz administrativnih izboljšav in kolikšen iz sprememb pravic oziroma obsega storitev.
Prav v tem je osrednja težava vladnega pristopa. Javnosti so predstavljeni finančni cilji, ne pa tudi dovolj natančna pot do njihovega doseganja. Dokler te podrobnosti niso razkrite, ostaja odprto, ali bi posamezni ukrepi vplivali na upravičence, izvajalce storitev ali zgolj na organizacijo sistema.
Pri osebni asistenci 50 milijonov evrov: Kaj bi se dejansko spremenilo?
Posebej občutljivo je področje osebne asistence. Ta ni običajen administrativni izdatek, temveč storitev, ki ljudem z invalidnostjo omogoča pomoč pri vsakodnevnih opravilih, vključevanju v družbo, izobraževanju in zaposlovanju.
Vlada na tem področju predvideva približno 50 milijonov evrov prihrankov. Vendar takšna številka brez podrobnejše razlage ne pove, kako naj bi bili prihranki doseženi. Razlika je namreč bistvena, če gre za odpravljanje neupravičenih izplačil ali za spremembe pogojev, obsega in financiranja osebne asistence.
Podobna vprašanja se odpirajo pri socialnih transferjih. Vlada omenja boljše evidence in odpravljanje podvajanj, kar lahko prispeva k učinkovitejši porabi javnega denarja. Toda hkrati mora pojasniti, kako bo zagotovila, da pri morebitnih spremembah ne bodo prikrajšani ljudje, ki pomoč dejansko potrebujejo.
Varčevanje pri socialnih programih je politično in družbeno občutljivo prav zato, ker posledice niso enakomerno porazdeljene. Za državni proračun je lahko določen znesek razmeroma majhen delež vseh izdatkov, za posameznega upravičenca pa lahko sprememba pomeni pomemben poseg v vsakdanje življenje.
Odgovorna proračunska politika zato ne zahteva le predstavitve predvidenega prihranka, temveč tudi oceno posledic za ljudi, ki so od posamezne storitve ali pravice odvisni.
Sto milijonov pri bolniških nadomestilih in 140 milijonov pri zdravstvenih investicijah
Še večji finančni učinek vlada pričakuje na področju bolniških nadomestil, kjer je predvidenih približno 100 milijonov evrov prihrankov. Pri tem ostaja pomembno, ali namerava država poseči v organizacijo nadzora bolniških odsotnosti, način obračunavanja nadomestil, financiranje sistema ali v druge postopke.
Vsaka od teh možnosti bi imela drugačne posledice. Učinkovitejše preprečevanje zlorab je nekaj drugega kot sprememba višine nadomestila za človeka, ki je zaradi bolezni začasno nezmožen za delo. Zato bo treba od vlade zahtevati jasne podatke o tem, kateri ukrepi so predvideni in na kakšnih izračunih temeljijo.
Poleg tega namerava država približno 140 milijonov evrov prihraniti z zamikom investicij v zdravstvu. Ta del načrta odpira dodatno vprašanje, saj preložitev investicije ni enaka trajnemu zmanjšanju stroškov.
Če se gradnja, prenova ali nakup opreme prestavi v poznejše obdobje, lahko država v določenem proračunskem letu res zmanjša izdatke. Toda potreba po investiciji zaradi tega praviloma ne izgine. Strošek se lahko zgolj prenese v prihodnost, medtem ko se lahko zaradi podražitev ali nadaljnjega slabšanja infrastrukture tudi poveča.
Pri zdravstvenih investicijah je zato posebej pomembno, katere projekte bi država zamaknila, za koliko časa in kakšne bi bile posledice za izvajanje zdravstvenih storitev. Vlada mora pri tem pojasniti tudi, ali bi morebitni zamiki vplivali na že načrtovane izboljšave zdravstvene infrastrukture.
Za dosego ciljev bi lahko potrebovali precej več kot 340 milijonov
Vladni načrt je še posebej problematičen zaradi razkoraka med predvidenimi prihranki in širšimi javnofinančnimi potrebami.
Kot danes poroča Forbes Slovenija, bi bilo za znižanje primanjkljaja pod evropsko referenčno mejo treh odstotkov BDP po sedanjih projekcijah potrebnih približno 350 milijonov evrov prilagoditev. Za dosego vladnega cilja 2,5 odstotka BDP pa bi bilo potrebnih približno 700 milijonov evrov.
To pomeni, da predvidenih 340 milijonov evrov ukrepov niti brez dodatnih zapletov ne bi zadostovalo za dosego ambicioznejšega vladnega cilja.
Razmere bi lahko postale še zahtevnejše ob uveljavitvi interventnega zakona za razvoj Slovenije, o katerem bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra. Ta zakon bi po različnih ocenah zmanjšal javnofinančne prihodke oziroma povečal primanjkljaj, vendar se izračuni pristojnih institucij precej razlikujejo.
Ministrstvo za finance je statični učinek zakona za leto 2027 ocenilo na približno 848 milijonov evrov, ob upoštevanju predvidenih pozitivnih učinkov na gospodarsko dejavnost pa na približno 647 milijonov evrov. Fiskalni svet je po statični metodi ocenil vpliv na približno 1,2 milijarde evrov.
Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun je za Forbes opozoril, da bi bilo ob upoštevanju dinamične ocene finančnega ministrstva za dosego vladnega cilja glede primanjkljaja treba opredeliti in izvesti ukrepe s skupnim učinkom približno 1,3 milijarde evrov.
V takšnem scenariju bi napovedanih 340 milijonov evrov pomenilo le približno četrtino potrebnega prilagajanja.
To še ne pomeni, da bo država dejansko morala izvesti vse navedene posege. Pomeni pa, da je finančna konstrukcija močno odvisna od prihodnjih odločitev, dejanskih učinkov zakonodaje in ukrepov, ki jih vlada še ni podrobno predstavila.
Opozicija zahteva odgovore, vlada vztraja pri pozitivnih učinkih zakona
Vprašanje javnofinančnih posledic interventnega zakona je v četrtek obravnavala tudi komisija državnega zbora za nadzor javnih financ. Sejo je zahtevala opozicijska Svoboda, ki opozarja, da bi lahko predvideni izpad prihodkov povečal pritisk na financiranje javnih storitev.
Poslanka Alenka Bratušek je izpostavila razlike med ocenami finančnih učinkov zakona in opozorila, da predlog proračuna za prihodnje leto njegovih posledic ne vključuje. Nekdanji finančni minister in zdaj poslanec Klemen Boštjančič je ministrstvu za finance zastavil 34 vprašanj, s katerimi zahteva podrobnejšo predstavitev izračunov, uporabljenih podatkov in predpostavk.
Vladna stran takšnim opozorilom nasprotuje. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek je pojasnila, da je treba pri ocenjevanju zakona poleg neposrednih finančnih učinkov upoštevati tudi predvidene vplive na gospodarsko rast, potrošnjo in prihodnje davčne prihodke.
Po vladni razlagi naj bi interventni zakon ustvaril ugodnejše pogoje za gospodarstvo, dolgoročno spodbudil gospodarsko dejavnost in s tem prispeval tudi k javnofinančnim prihodkom. Koalicijski poslanci zato zavračajo očitke, da bi zakon nujno pomenil slabšanje javnih storitev.
Toda tudi morebitni pozitivni gospodarski učinki ne odpravljajo potrebe po natančnih in preverljivih izračunih. Prav to poudarja Fiskalni svet, ki opozarja na tveganja, povezana s predpostavkami o prihodnjih javnofinančnih gibanjih.
Pred referendumom je zato posebej pomembno, da imajo volivci na voljo pregledne informacije o možnih finančnih posledicah zakona in o ukrepih, ki bi bili potrebni za njihovo obvladovanje.
Pokojninska in zdravstvena blagajna pod dodatnim pritiskom
Razprava je razkrila tudi pomembne podatke o posledicah interventnega zakona za obe največji javni blagajni.
Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež je na seji komisije ocenil, da bi učinek zakona na pokojninsko blagajno znašal približno 435 milijonov evrov. Ob upoštevanju pričakovanih dodatnih prihodkov iz dohodnine in obstoječega načina proračunskega financiranja je navedel tudi nižjo oceno, približno 325 milijonov evrov.
Ob tem je zagotovil, da izplačevanje in usklajevanje pokojnin nista ogrožena. Pomembno je namreč, da državni proračun po veljavni zakonodaji zagotavlja sredstva za pokrivanje primanjkljaja pokojninske blagajne.
Tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije opozarja na dodatne finančne potrebe. Predstavnica zavoda Daniela Dimić je po poročanju 24ur pojasnila, da trenutna ocena nepokritega primanjkljaja zdravstvene blagajne znaša približno 136 milijonov evrov. Dodatni izpad zaradi interventnega zakona ocenjujejo na 113 milijonov evrov letno, na področju dolgotrajne oskrbe pa še na 98 milijonov evrov.
Te številke ne pomenijo, da bodo pokojnine prenehale prihajati na račune ali da bodo zdravstvene storitve samodejno ukinjene. Kažejo pa na dodatne obveznosti, za katere bo treba zagotoviti ustrezne vire financiranja.
Če država na eni strani zmanjšuje prihodke javnih blagajn, mora na drugi jasno pojasniti, kako bo nadomestila izpad in hkrati ohranila financiranje zakonsko določenih pravic.
Proračun pred sprejetjem, konkretni ukrepi pa šele prihodnje leto?
Ena najbolj izpostavljenih težav je časovnica. Državni zbor bo proračunske dokumente za leti 2027 in 2028 obravnaval že v prihodnjih dneh. Odbor za finance bo o njih razpravljal v soboto, poslanci pa na redni seji v ponedeljek.
Vlada medtem napoveduje, da bo konkretnejše ukrepe vključila v novi srednjeročni fiskalno-strukturni načrt, katerega pripravo predvideva v začetku prihodnjega leta.
Tako se odpira vprašanje, ali bodo poslanci odločali o proračunskih ciljih, še preden bodo predstavljeni vsi ukrepi, potrebni za njihovo uresničitev.
Fiskalni svet je na to težavo opozoril že oktobra. Po njegovi oceni proračunski dokumenti predvidevajo omejevanje izdatkov, ne da bi ustrezno pojasnili, kako bodo ti prihranki doseženi. Opozoril je tudi, da lahko zmanjševanje nekaterih izdatkov vpliva na dohodke gospodinjstev, potrošnjo in posledično davčne prihodke.
To pomeni, da prihranka ni mogoče presojati zgolj na podlagi zneska, ki ga država namerava odšteti od posamezne proračunske postavke. Pomembni so tudi morebitni posredni gospodarski in družbeni učinki.
Kdo bo na koncu nosil breme proračunskega prilagajanja?
Vladna napoved učinkovitejše porabe javnega denarja sama po sebi ni sporna. Država mora nadzorovati svoje izdatke, preprečevati nepravilnosti in zagotavljati dolgoročno vzdržnost javnih financ. Toda pri tem je bistveno, kako so ukrepi oblikovani in komu nalagajo največje breme.
Če bodo prihranki doseženi z odpravljanjem neupravičenih izplačil, boljšim nadzorom in učinkovitejšo organizacijo, lahko takšne spremembe prispevajo k preglednejšemu delovanju javnega sektorja. Če pa bodo pomenili omejevanje storitev, zmanjševanje nadomestil ali odlaganje potrebnih zdravstvenih investicij, bodo njihove posledice občutili tudi uporabniki javnih sistemov.
Vlada za zdaj zagotavlja, da želi ohraniti ključne sisteme socialne varnosti in javne pravice. Toda prav zaradi takšnih zagotovil bi morala čim prej predstaviti podrobne ukrepe in njihove predvidene učinke.
Osrednje vprašanje zato ni, ali mora država skrbeti za vzdržne javne finance, temveč zakaj ob sprejemanju proračunov še vedno ni dovolj jasno, kako namerava doseči zastavljene cilje. Fiskalni svet zahteva preverljive izračune, javnost pa ima pravico vedeti, ali bodo napovedani prihranki doseženi z učinkovitejšim upravljanjem ali s spremembami, ki bodo posegle v vsakodnevno življenje ljudi.
Ob možnosti dodatnega izpada prihodkov zaradi interventnega zakona postaja to vprašanje še pomembnejše. Vlada bo morala pokazati ne le, koliko namerava prihraniti, temveč predvsem, kako bo zagotovila, da bodo proračunske številke vzdržne in da bo država tudi v prihodnjih letih sposobna financirati svoje obveznosti.
Dokler konkretni ukrepi in njihovi učinki niso jasno predstavljeni, ostaja med vladnimi proračunskimi obljubami in preverljivo finančno konstrukcijo pomembna vrzel.
Spletno uredništvo
