V Sloveniji se obetajo pomembne spremembe pri uporabi bančnih računov, plačilnih kartic in gotovine. Vlada je v četrtek, 12. novembra, potrdila predlog zakona, po katerem bi prebivalci z rednimi prihodki dobili pravico do brezplačnega paketa osnovnih bančnih storitev. Upokojenci in ranljivejše skupine bi bili upravičeni še do dodatnih brezplačnih plačil, banke bi morale zagotavljati boljšo dostopnost gotovine, trgovci pa praviloma sprejemati tako gotovinska kot elektronska plačila.
Predlog, ki mora prestati še obravnavo v državnem zboru, je že sprožil pomisleke bančnega sektorja, potrošniške organizacije pa opozarjajo, da bi lahko bil za ljudi še ugodnejši.
Bančni račun brez mesečnih stroškov za prejemnike rednih dohodkov
Ena najpomembnejših novosti predloga zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev je uvedba brezplačnega paketa osnovnih bančnih storitev. Danes večina bank za vodenje osebnega računa, uporabo elektronskega bančništva in posamezne plačilne storitve zaračunava nadomestila, ki lahko v enem letu predstavljajo precejšen strošek. Za gospodinjstva z nižjimi prihodki so ti izdatki še posebej občutni, saj gre za storitve, brez katerih je sodelovanje v sodobnem plačilnem sistemu skoraj nemogoče.
Po vladnem predlogu bi pravico do brezplačnega paketa dobili potrošniki, ki na svoj plačilni račun prejemajo redne dohodke. Mednje sodijo plače, pokojnine, nadomestila za brezposelnost, štipendije in drugi primerljivi redni prejemki. Pravica torej ne bi bila omejena samo na zaposlene in upokojence, temveč bi zajela tudi druge skupine prebivalstva, ki imajo redne prilive.
Brezplačni paket bi vključeval odprtje in vodenje računa, uporabo debetne kartice ter spletnega in mobilnega bančništva. Prav tako bi omogočal neomejeno prejemanje nakazil, plačevanje z debetno kartico in določene gotovinske storitve brez dodatnega nadomestila.
Pomembna razlika v primerjavi s sedanjim sistemom je, da bi zakon upravičenim uporabnikom zagotavljal brezplačen osnovni nabor storitev, ne glede na običajne bančne pakete, ki jih banke ponujajo na trgu. To pa še ne pomeni, da bi bile brezplačne vse bančne storitve. Za storitve zunaj zakonsko določenega paketa bi lahko banke še naprej zaračunavale nadomestila.
Pet brezplačnih dvigov na bankomatih drugih bank
Predlog prinaša spremembe tudi pri dvigovanju gotovine. Po predstavljenih rešitvah bi osnovni paket vključeval gotovinske storitve pri lastni banki in najmanj pet brezplačnih dvigov mesečno na bankomatih drugih bank.
To bi bilo pomembno predvsem za ljudi, ki nimajo bankomata svoje banke v bližini doma ali delovnega mesta. Danes se namreč lahko zgodi, da uporabnik za dvig lastnega denarja na bankomatu druge banke plača dodatno nadomestilo, če takšnega dviga ne vključuje njegov bančni paket.
Predlagana ureditev bi zato zmanjšala odvisnost uporabnikov od bankomatske mreže njihove banke. Še posebej koristna bi bila za prebivalce manjših krajev, kjer je izbira bankomatov omejena, pa tudi za ljudi, ki pogosto potujejo po Sloveniji.
Ob tem je treba poudariti, da je vlada predlog potrdila šele danes, zato bodo za dokončno razumevanje vseh pogojev pomembni tudi besedilo, poslano državnemu zboru, in morebitne spremembe med zakonodajnim postopkom.
Upokojencem in ranljivim skupinam še dodatna brezplačna plačila
Predlog posebej obravnava upokojence in ranljivejše skupine prebivalstva. Zanje je predviden razširjeni brezplačni paket, ki bi poleg običajnih osnovnih bančnih storitev vključeval še najmanj deset brezplačnih plačilnih transakcij na mesec.
Med takšne transakcije sodijo nakazila, plačevanje položnic, trajni nalogi in direktne obremenitve. Gre za storitve, ki jih ljudje uporabljajo pri poravnavanju rednih mesečnih obveznosti, kot so elektrika, voda, ogrevanje, komunalne storitve in druge položnice.
Prav pri rednih plačilih se lahko bančni stroški hitro seštevajo. Posamezno nadomestilo je lahko razmeroma nizko, vendar ob več položnicah vsak mesec in skozi vse leto nastane znesek, ki ni zanemarljiv. Predvideni razširjeni paket bi zato lahko pomenil občutno razbremenitev dela upokojencev in drugih upravičencev.
Zveza potrošnikov Slovenije predlog pozdravlja, vendar opozarja na pomembno pomanjkljivost. Ker je pravica do brezplačnega paketa vezana na redne prihodke, bi lahko iz sistema izpadli nekateri najranljivejši ljudje, ki rednih prilivov nimajo. Potrošniška organizacija zato predlaga, da bi bile osnovne bančne storitve dostopne tudi njim.
Gotovine trgovci praviloma ne bodo smeli zavračati
Druga velika sprememba zadeva plačevanje z gotovino. Pravica do uporabe gotovine je v Sloveniji že zapisana v ustavo, novi zakon pa naj bi določil konkretna pravila, kako jo je treba zagotavljati v vsakdanjem življenju.
Po predlogu ponudniki blaga in storitev gotovinskega plačila praviloma ne bi smeli zavrniti zgolj zato, ker imajo raje plačevanje s kartico ali drugim elektronskim sredstvom. Predvidene so izjeme za posebej določene okoliščine, vendar bi moral ponudnik v primeru upravičene zavrnitve to tudi utemeljiti.
Takšna ureditev je pomembna v času, ko se brezgotovinsko plačevanje hitro širi. Kartice, mobilne aplikacije in digitalne denarnice so za številne uporabnike postale običajen način poravnavanja računov, vendar gotovina za velik del prebivalstva ostaja pomembna.
Nekateri jo uporabljajo zaradi boljšega pregleda nad porabo, drugi zaradi zasebnosti ali zato, ker ne uporabljajo digitalnih bančnih storitev. Posebej pomembna je za starejše ljudi in prebivalce območij, kjer elektronska infrastruktura ni vedno enako dostopna.
Zakon zato ne želi omejiti sodobnih plačilnih možnosti, temveč ohraniti pravico do izbire. Potrošnik naj bi imel možnost odločiti se, ali bo plačal z bankovci in kovanci ali z elektronskim plačilnim sredstvom, razen v zakonsko določenih izjemah.
Tudi trgovci bodo morali omogočiti elektronsko plačevanje
Ob zaščiti gotovine predlog uvaja še obveznost sprejemanja vsaj enega elektronskega plačilnega sredstva. To pomeni, da bi morali ponudniki blaga in storitev potrošnikom praviloma omogočiti tudi brezgotovinsko plačilo.
Pri tem zakon ne predpisuje nujno uporabe klasičnega kartičnega terminala. Elektronska plačilna sredstva lahko vključujejo različne tehnološke rešitve, zato bo za posamezne ponudnike pomembno, kakšne možnosti bodo izbrali in katere izjeme bodo veljale.
Za manjše trgovce, obrtnike in ponudnike storitev lahko takšna obveznost pomeni dodatne stroške. Zagotoviti morajo ustrezno opremo oziroma plačilno rešitev, pri čemer so lahko pomembna tudi nadomestila ponudnikom plačilnih storitev.
Prav zato je predlog med gospodarskimi deležniki sprožil razpravo. Nekateri so v javni obravnavi predlagali, da bi obvezno sprejemanje elektronskih plačil iz zakona celo izločili in ga uredili posebej. Drugi so opozarjali predvsem na potrebo po dodatnih izjemah in jasnejših pravilih.
Ministrstvo za finance poudarja, da želi zagotoviti ravnovesje med pravicami potrošnikov in obveznostmi ponudnikov. Namen ureditve je, da bi lahko ljudje tudi pri manjših nakupih in storitvah izbrali način plačila, ki jim najbolj ustreza.
Bankomat največ pet kilometrov stran? Za podeželje pomembna novost
Dostopnost gotovine postaja vse večji problem predvsem v manjših krajih. V zadnjih letih so banke zapirale poslovalnice in odstranjevale bankomate, zaradi česar morajo nekateri prebivalci za dvig denarja potovati precej dlje kot nekoč.
Po podatkih Banke Slovenije, ki jih povzema Zveza potrošnikov Slovenije, se je število bančnih poslovalnic med letoma 2011 in 2025 zmanjšalo s 675 na 368. To pomeni približno 45-odstotni upad. V istem obdobju se je število bankomatov zmanjšalo s 1.845 na 1.304, kar predstavlja približno 29-odstotno zmanjšanje.
Takšno krčenje mreže je posebej problematično za starejše ljudi, prebivalce brez avtomobila in tiste, ki živijo v krajih s slabšimi povezavami javnega prevoza. Dostop do gotovine zanje ni zgolj vprašanje udobja, temveč tudi dejanske možnosti samostojnega urejanja vsakodnevnih opravkov.
Predlog zato določa merila za geografsko pokritost z gotovinskimi točkami. Cilj je, da bi imelo najmanj 95 odstotkov prebivalcev dostop do bankomata ali ustrezne bančne poslovalnice na razdalji največ pet kilometrov po cesti od središča naselja.
Predvidena so tudi posebna merila za naselja z več kot tisoč prebivalci in zagotavljanje ustrezne mreže gotovinskih točk na ravni občin. Pri izvajanju teh obveznosti bi poleg bank sodelovala tudi Pošta Slovenije.
Vendar se takšna dostopnost ne bo izboljšala čez noč. Predlog predvideva postopno doseganje standardov, Zveza potrošnikov Slovenije pa opozarja, da bi po dosedanji zasnovi do konca leta 2029 zadoščala 90-odstotna pokritost, polni standard pa bi začel veljati šele leta 2030.
Potrošniška organizacija zato predlaga hitrejše uveljavljanje zahtev in boljšo zaščito prebivalcev manjših naselij, kjer so težave z dostopom do gotovine pogosto največje.
Banke opozarjajo na stroške, vlada pa poudarja pravice potrošnikov
Predlog zakona je bil v zadnjih mesecih predmet obsežnih usklajevanj. Ministrstvo za finance se je sestajalo s predstavniki Banke Slovenije, Združenja bank Slovenije, trgovskega sektorja in Zveze potrošnikov Slovenije.
Bančni sektor je opozarjal predvsem na finančne in organizacijske posledice novih obveznosti. Zagotavljanje brezplačnih bančnih paketov ter vzdrževanje mreže bankomatov in poslovalnic namreč pomeni stroške, ki jih bodo morale banke vključiti v svoje poslovanje.
V javni obravnavi so bili izraženi tudi pomisleki glede ustavnosti nekaterih rešitev, zlasti obveznosti zagotavljanja brezplačnih storitev. Ministrstvo je pripombe obravnavalo in nadaljevalo usklajevanja s pristojnimi institucijami.
Finančni minister Andrej Šircelj je po današnji potrditvi predloga na vladi po poročanju STA pojasnil, da je Evropska centralna banka podala pozitivno mnenje. Ob tem je poudaril, da je eden osrednjih namenov zakona povečati dostopnost gotovine, ki se je zaradi zmanjševanja števila bankomatov in poslovalnic v zadnjih letih poslabšala.
Za vlado je pomemben tudi širši vidik dostopnosti bančnih storitev. Bančni račun je danes potreben za prejemanje večine rednih dohodkov, plačevanje številnih obveznosti in uporabo različnih javnih ter zasebnih storitev. Zato želi država z zakonom zagotoviti, da osnovna uporaba računa upravičenim prebivalcem ne bi povzročala dodatnih stroškov.
Kdaj bodo ljudje dejansko dobili brezplačne bančne račune?
Čeprav je vlada predlog zakona 12. novembra potrdila, nove pravice še ne veljajo. Besedilo mora obravnavati in sprejeti državni zbor, pri čemer lahko poslanci predlagajo tudi spremembe posameznih določb.
Po sprejetju in objavi v Uradnem listu bodo pomembna še prehodna obdobja, v katerih se bodo morale banke in drugi ponudniki prilagoditi novim zahtevam. Po dosedanjem predlogu je za večino določb predvideno krajše prilagoditveno obdobje, za obvezno sprejemanje elektronskih plačil pa daljše.
To pomeni, da potrošniki na podlagi današnje vladne odločitve še ne morejo zahtevati brezplačnega bančnega paketa. Do njegove dejanske uvedbe bodo veljali obstoječi bančni pogoji in ceniki.
Kljub temu je potrditev predloga pomemben korak. Če bo zakon sprejet v predvideni obliki, bo posegel v vsakodnevno bančno poslovanje velikega dela prebivalstva in spremenil pravila za banke, trgovce ter druge ponudnike storitev.
Za ljudi bodo najpomembnejše tri spremembe: manj stroškov pri osnovnem bančnem poslovanju, boljša dostopnost gotovine in možnost izbire načina plačila. Kako velike bodo dejanske koristi, pa bo odvisno od končnega zakonskega besedila in predvsem od tega, kako bodo nova pravila uveljavljena v praksi.
Spletno uredništvo
