Nova Gorica pred pomembnim vprašanjem: Kako ohraniti zeleno mesto tudi za prihodnje generacije?

Nova Gorica je bila zasnovana kot mesto v parku, kjer naj bi drevesa, drevoredi in zelene površine predstavljali pomemben del vsakdanjega življenja. Toda podnebne spremembe, vse pogostejša poletna vročina in razvoj mesta postavljajo pred prebivalce ter odločevalce nova vprašanja. Kako ohraniti zeleno identiteto Nove Gorice in jo prilagoditi potrebam prihodnjih generacij? Prav o tem bodo strokovnjaki razpravljali v torek, 27. oktobra, na okrogli mizi z naslovom Mesto med drevesi: urbano zelenje in podnebni ukrepi v Novi Gorici. Razprava prihaja v času, ko Mestna občina Nova Gorica razvija tudi konkretne projekte za širitev in izboljšanje zelenih javnih površin.

Nova Gorica ima med slovenskimi mesti posebno mesto. Njena urbanistična zasnova je že od začetka temeljila na povezovanju stavb, cest, drevoredov, parkov in odprtih zelenih površin. Drevesa niso bila zamišljena zgolj kot okras, temveč kot sestavni del mestnega prostora, ki prebivalcem zagotavlja senco, prijetnejše bivalno okolje in možnosti za druženje. Čeprav prvotna zasnova nikoli ni bila uresničena v celoti, je mesto ohranilo številne značilnosti, zaradi katerih ga prebivalci še danes prepoznavajo kot zeleno urbano središče.

V zadnjih letih pa postaja vse pomembnejše vprašanje, kako to dediščino ohraniti in nadgraditi. Višje temperature, daljša obdobja vročine, močne padavine in spreminjajoče se potrebe prebivalcev zahtevajo drugačno razumevanje mestnega prostora. Parki, drevoredi in druge zelene površine niso več pomembni samo zaradi videza mesta, temveč tudi zaradi zdravja, kakovosti življenja in prilagajanja podnebnim spremembam.

Tem vprašanjem bo namenjena torkova okrogla miza, na kateri bodo sodelovali strokovnjaki s področij sociologije, gozdarstva, krajinske arhitekture, varstva kulturne dediščine in urbanističnega načrtovanja. Dogodek bo priložnost za razmislek o prihodnosti Nove Gorice, obenem pa tudi o tem, kako lahko različne stroke in lokalna skupnost skupaj prispevajo k njenemu nadaljnjemu razvoju.

Od mesta v parku do sodobnega zelenega mesta

Zamisel o Novi Gorici kot mestu v parku je bila za čas njenega nastanka izrazito sodobna. Urbanistična ureditev je predvidevala dovolj prostora med stavbami, drevorede ob prometnicah in zelene površine, ki bi povezovale različne dele mesta. Takšna zasnova je omogočala, da narava ni ostala omejena na posamezne parke, temveč je postala del širšega mestnega okolja.

Danes imajo te prvotne zamisli še večji pomen. V obdobju vse pogostejših vročinskih valov drevesa pomembno prispevajo k zmanjševanju segrevanja ulic in javnih površin. Njihove krošnje zagotavljajo senco, rastline sodelujejo pri uravnavanju temperature in kroženju vode, zelene površine pa prebivalcem omogočajo gibanje ter preživljanje prostega časa v prijetnejšem okolju.

Po podatkih, navedenih v predstavitvi torkove razprave, so na meteorološki postaji v Biljah v obdobju od leta 1992 do 2010 v povprečju zabeležili 36 vročih dni letno, v zadnjih petih letih pa se je povprečje povzpelo na 59. Gre za podatek, ki ponazarja spreminjanje temperaturnih razmer na Goriškem in opozarja na potrebo po dolgoročnem prilagajanju mestnega prostora.

V delih mesta, kjer primanjkuje dreves in sence, so lahko temperature občutno višje kot na zelenih območjih. To je posebej pomembno za starejše, otroke, ljudi z zdravstvenimi težavami in vse, ki se morajo tudi v najbolj vročih delih dneva gibati po mestu. Skrb za urbano zelenje zato presega vprašanje urejenosti okolice in postaja pomemben del zagotavljanja kakovostnega življenjskega prostora.

Mestna občina razvija tudi konkretne zelene projekte

Razprava o prihodnosti mestnega zelenja poteka v času, ko Mestna občina Nova Gorica pripravlja več razvojnih aktivnosti, povezanih z urejanjem javnega prostora in prilagajanjem na podnebne spremembe. Med pomembnejšimi je evropski projekt GreenInCities, v okviru katerega občina načrtuje preobrazbo območja ob potoku Koren v dostopnejši in bolj zelen mestni prostor.

Občina je načrte predstavila 20. oktobra. Predvidena ureditev vključuje nove sprehajalne poti, zasaditve dreves, preoblikovanje posameznih brežin in prostore, namenjene druženju ter oddihu. Projekt naj bi prispeval k izboljšanju ekološkega stanja območja, večji dostopnosti do vode in ustvarjanju novih možnosti za rekreacijo.

Nova Gorica je pri projektu GreenInCities vključena med pet vodilnih evropskih mest, ki razvijajo in preizkušajo rešitve, zasnovane po vzoru narave. Poleg nje sodelujejo še Barcelona, Atene, Prato in Helsinki. Takšno sodelovanje omogoča izmenjavo znanja in izkušenj pri načrtovanju mest, ki bodo bolje pripravljena na prihodnje podnebne izzive.

Projekt ob Kornu je še v pripravljalni fazi, zato prebivalci novih ureditev še ne morejo uporabljati. Kljub temu predstavlja konkreten primer razvojne usmeritve občine, ki želi obstoječe naravne danosti vključevati v izboljševanje javnega prostora. Pomembno bo predvsem, kako uspešno bodo predstavljeni načrti prešli v izvedbo in kako bodo nove površine povezane z drugimi deli mesta.

Drevesa niso le okras, ampak pomemben del mestne infrastrukture

Ena osrednjih tem torkove razprave bo pomen mestnih dreves. Njihova vloga je precej širša od estetske, saj vplivajo na temperaturo, kakovost zraka, zadrževanje padavinske vode in biotsko raznovrstnost. Hkrati pomembno oblikujejo način, kako prebivalci uporabljajo mestni prostor.

Drevored lahko omogoči prijetnejšo pot do šole ali službe, park s senco postane prostor druženja, drevesa med stanovanjskimi bloki pa prispevajo k boljši kakovosti bivanja. Ustrezno načrtovane zelene površine lahko pomagajo tudi pri zmanjševanju posledic močnih padavin, saj rastline in tla del vode zadržijo ter upočasnijo njen odtok.

Toda mestna drevesa potrebujejo primerne razmere za rast. Pomembni so kakovost tal, dovolj prostora za korenine, ustrezna izbira drevesnih vrst in redno strokovno vzdrževanje. V urbanem okolju se namreč pogosto srečujejo s pomanjkanjem prostora, zbitimi tlemi, vročino in drugimi obremenitvami.

O teh vprašanjih bo na okrogli mizi govoril tudi Nejc Suban z Gozdarskega inštituta Slovenije, ki raziskuje mikroorganizme v tleh in njihov pomen za zdravje dreves. Njegov strokovni pogled bo pomemben predvsem pri razumevanju, zakaj je uspešnost zasaditev odvisna tudi od razmer pod površjem, ki jih obiskovalci parkov in ulic običajno ne vidijo.

Strokovnjaki bodo razpravljali tudi o tem, komu pripada mestni prostor

Pri načrtovanju zelenih površin ne gre samo za vprašanje, koliko dreves ima posamezno mesto. Enako pomembno je, kje se zelene površine nahajajo, kdo jih lahko uporablja in ali so dostopne različnim skupinam prebivalcev. Park, ki je oddaljen od stanovanjskih območij ali slabo povezan s pešpotmi, namreč ne zagotavlja enakih koristi kot kakovostno urejena zelena površina v neposredni bližini domov.

Sociološki vidik mesta bo predstavil Domen Žalac s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki raziskuje razmerje med ljudmi in skupnim prostorom. Razprava bo odprla vprašanja, kako prebivalci uporabljajo mestne površine, katere potrebe imajo različne generacije in kako je mogoče javni prostor oblikovati tako, da bo namenjen čim širšemu krogu ljudi.

Sodelovala bo tudi dr. Maja Simoneti z Inštituta za politike prostora, ki se že vrsto let ukvarja z načrtovanjem in upravljanjem javnih zelenih površin. Njeno delo poudarja pomen sistematičnega pristopa, pri katerem mestno zelenje ni prepuščeno posameznim nepovezanim posegom, temveč je del dolgoročne prostorske politike.

Pomemben del pogovora bo namenjen tudi zgodovinski zasnovi Nove Gorice. Krajinska arhitektka in konservatorka mag. Marvy Lah bo lahko prispevala pogled na varovanje vrtnoarhitekturne dediščine, arhitekt Jernej Kraigher pa izkušnje s področja arhitekture in urbanističnega načrtovanja. Razpravo bo povezoval novogoriški arhitekt in urbanist Nejc Koradin.

Zeleno prihodnost lahko soustvarjata tudi Nova Gorica in Gorica

Posebnost novogoriškega prostora je tudi njegova čezmejna povezanost. Nova Gorica in Gorica sta v zadnjih letih okrepili sodelovanje, leto Evropske prestolnice kulture GO! 2025 pa je dodatno izpostavilo možnosti skupnega razvoja obeh mest.

Zato bo eno od vprašanj torkove razprave tudi, kako razmišljati o zelenih površinah na obeh straneh meje. Parki, drevoredi, sprehajalne poti in druge zelene povezave bi lahko v prihodnosti še pomembneje prispevali k doživljanju obeh mest kot povezanega urbanega prostora.

Takšen pristop odpira možnosti za povezovanje naravnih območij, izboljšanje peš in kolesarskih povezav ter ustvarjanje novih prostorov za druženje. Vendar so to za zdaj predvsem vprašanja za razpravo, ne že sprejeti načrti novih čezmejnih ureditev.

Prav povezovanje različnih pogledov je lahko ena od pomembnih koristi takšnih strokovnih srečanj. Odločitve o prihodnosti mestnega prostora namreč zahtevajo sodelovanje občinskih služb, načrtovalcev, strokovnjakov in prebivalcev, ki zelene površine uporabljajo vsak dan.

Razprava kot priložnost za pogled v prihodnost

Okrogla miza Mesto med drevesi bo v torek, 27. oktobra, ob 18. uri v Knjigarni kavarni Maks v Novi Gorici. Namenjena je vsem, ki jih zanima prihodnost mesta, njegovo zelenje in možnosti prilagajanja na podnebne spremembe.

Dogodek ne bo namenjen zgolj strokovni razpravi o drevesih, temveč širšemu vprašanju kakovosti življenja. Kako zagotoviti dovolj sence na mestnih ulicah, kako ohraniti obstoječe drevorede, kako načrtovati nove zelene površine in kako ob tem spoštovati zgodovinsko zasnovo Nove Gorice? To so vprašanja, na katera bo treba odgovarjati tudi pri prihodnjih prostorskih odločitvah.

Mestna občina Nova Gorica pod vodstvom župana Sama Turela medtem razvija konkretne projekte, med katerimi izstopa načrtovani park ob Kornu. Ti načrti kažejo, da je mogoče razpravo o podnebnih spremembah povezati tudi z urejanjem prostora, ki ga prebivalci vsakodnevno uporabljajo. Dejanske koristi bodo seveda odvisne od kakovosti izvedbe in dolgoročnega vzdrževanja.

Nova Gorica je svojo prepoznavnost zgradila tudi na zelenih površinah. Izziv prihodnjih let bo, kako to dediščino ohraniti in jo nadgraditi za življenje v vse toplejšem podnebju. Torkova razprava bo priložnost za izmenjavo znanja in pogledov, ki lahko prispevajo k razvoju mesta, v katerem bodo drevesa, parki in dostopen javni prostor še naprej pomemben del vsakdanjega življenja.

Spletno uredništvo Goriške novice