Zemlja postaja svetlejša, toda prihodnost ostaja negotova

Satelitski posnetki kažejo, da Zemlja postaja vsako leto svetlejša, vendar so lokacija in intenzivnost tega procesa vse bolj nestabilni. Na nihanje svetlobnega onesnaženja so v zadnjem desetletju ključno vplivali pandemija covida-19, novi predpisi o razsvetljavi in svetovna gospodarska negotovost. Raziskovalci z univerze v Connecticutu (UConn), ki jih financira Nasa, so analizirali več kot 1,1 milijona satelitskih posnetkov, nastalih v devetletnem obdobju. Ugotovili so, da se je količina umetne svetlobe na planetu med letoma 2014 in 2022 neto povečala za 16 odstotkov.

Študija, objavljena v reviji Nature, pa razkriva pomembno novost: nekateri deli planeta so postali temnejši, kar je nekoliko ublažilo siceršnji 34-odstotni porast svetovnega sija.

Geografski kontrasti: Evropa temni, Azija se blešči

Medtem ko Azija pričakovano vodi pri povečevanju svetlosti, so v drugih delih sveta opazni nasprotni trendi. V Evropi se je svetlost znatno zmanjšala zaradi strožjih predpisov o energetski učinkovitosti. Velika Britanija je zabeležila 22-odstotni, Nizozemska 21-odstotni, Francija pa kar 33-odstotni upad svetlobnega onesnaženja. Venezuela je zaradi gospodarskega zloma izgubila več kot 26 % svoje nočne svetlobe. V ZDA pa so mesta na zahodni obali zaradi naraščanja prebivalstva postala svetlejša, medtem ko vzhodna obala temni, kar raziskovalci pripisujejo prehodu na LED-tehnologijo in gospodarskemu prestrukturiranju.

Nepričakovani vplivi globalnih kriz

Kot poroča Guardian, so satelitski posnetki ujeli tudi neposredne vplive globalnih kriz. Zaprtja javnega življenja med pandemijo, upad turizma in industrijski zastoj so v začetku desetletja spremenili nočno podobo sveta. V zadnjem obdobju pa je vidne sledi v regiji pustila tudi vojna v Ukrajini. »To, kar sateliti razkrivajo o naših nočeh, ni preprosta zgodba o napredku ali propadu,« je za Guardian povedal Zhe Zhu, soavtor študije. »Gre za dinamičen portret vrste, ki v realnem času preoblikuje svoje okolje – gradi, uničuje, ohranja in propada, pogosto vse hkrati. Svet ne postaja zgolj svetlejši. Svet utripa.«

Energetski sektor in okoljske posledice

Študija je razkrila tudi obsežno sežiganje plina na ameriških naftnih poljih v Teksasu in Severni Dakoti, kjer je proizvodnja energentov dosegla rekordne vrednosti. Strokovnjaki poudarjajo, da so ti javno dostopni podatki ključni za razumevanje izgub energije in izboljšanje okoljske varnosti. Raziskovalci so podatke zbirali vsako noč ob približno 1.30 zjutraj po lokalnem času, pri čemer so s posebnimi algoritmi izločili vplive mesečine, oblakov in atmosfere. Vodja raziskave Tian Li je proces opisal kot »opazovanje srčnega utripa planeta«.

Spletno uredništvo