Ameriška služba za priseljevanje in carinski nadzor ICE je v enem letu deportirala skoraj pol milijona ljudi in s tem dosegla najvišje število deportacij v svoji zgodovini. Administracija predsednika Donalda Trumpa rekord predstavlja kot velik uspeh v boju proti nezakonitemu priseljevanju in kriminalu, toda podrobnejši podatki razkrivajo precej bolj zapleteno sliko.
Med prijetimi in deportiranimi niso zgolj obsojeni kriminalci, množične operacije pa odpirajo vprašanja o pravicah priseljencev, učinkovitosti ukrepov in resničnem obsegu deportacij.
V enem letu deportirali več ljudi kot kadar koli doslej
Ameriška agencija ICE je v proračunskem letu 2026, ki se je končalo 30. septembra, deportirala 483.200 ljudi. Po podatkih ameriškega ministrstva za domovinsko varnost gre za najvišje letno število deportacij v 23-letni zgodovini agencije. Prejšnji rekord je bil dosežen leto prej, ko so oblasti deportirale 442.640 ljudi, medtem ko je bilo leta 2024, v zadnjem proračunskem letu predsedovanja Joeja Bidna, zabeleženih 271.480 deportacij.
To pomeni, da se je število deportacij v primerjavi z letom 2024 povečalo za približno 78 odstotkov. Še izrazitejša je rast števila prijetij. ICE je v zadnjem proračunskem letu zabeležil 474.850 administrativnih prijetij, kar je približno dvakrat toliko kot leto prej in več kot štirikrat toliko kot leta 2024.
Ameriške oblasti so posebej izpostavile poletne mesece, ko so se operacije proti priseljencem še okrepile. Avgusta so agenti ICE izvedli 50.925 prijetij, septembra pa več kot 48.000. Takšen obseg kaže na močno okrepljeno delovanje službe, ki je postala eden najvidnejših instrumentov Trumpove priseljenske politike.
Minister za domovinsko varnost Markwayne Mullin je rezultate pripisal predsedniku Trumpu in delu agentov ICE. Po njegovih besedah naj bi strožji nadzor priseljevanja prispeval k večji varnosti ameriških prebivalcev. Administracija vztraja, da je odstranjevanje ljudi, ki nimajo zakonite pravice do bivanja v ZDA, nujen del izvajanja priseljenske zakonodaje.
So med deportiranimi res predvsem nevarni kriminalci?
Ena najpomembnejših ugotovitev tujih medijev je povezana s kriminalno preteklostjo ljudi, ki jih ameriške oblasti prijemajo in deportirajo. Trumpova administracija svoje ukrepe pogosto predstavlja kot obračun z najnevarnejšimi storilci kaznivih dejanj, vendar raziskave kažejo, da so v postopkih zajeti tudi številni priseljenci brez kazenskih obsodb.
Po analizi ameriškega CBS News je julija 2026 prvič v Trumpovem drugem mandatu več kot polovica ljudi, ki jih je prijela agencija ICE, spadala med osebe brez kazenske obsodbe in brez odprte kazenske obtožbe. Ista analiza je pokazala, da je imelo približno šest odstotkov ljudi, sprejetih v pridržanje ICE v času druge Trumpove administracije, obsodbo za nasilno kaznivo dejanje.
Še širšo sliko je oktobra predstavil neodvisni raziskovalni inštitut Migration Policy Institute. Njegova analiza približno 980.000 deportacij, ki sta jih med januarjem 2025 in julijem 2026 skupaj izvedli agenciji ICE in CBP, je pokazala, da je imela kazensko obsodbo približno petina deportiranih. To ne pomeni, da preostali niso kršili priseljenskih pravil, temveč da jih ni mogoče samodejno predstavljati kot obsojene kriminalce.
Razlika je pomembna. Kršitev priseljenskega statusa in obsodba za nasilno kaznivo dejanje nista isto. Ameriške oblasti lahko sprožijo postopke odstranitve tudi proti ljudem, ki nimajo kazenske preteklosti, vendar nimajo zakonite podlage za nadaljnje bivanje v državi. Kritiki Trumpove politike opozarjajo, da javno poudarjanje nevarnih kriminalcev ustvarja vtis, ki ga razpoložljivi podatki ne potrjujejo v celoti.
Prijetja na delovnih mestih, doma in celo ob urejanju dokumentov
Zaostrovanje priseljenske politike se ne kaže samo v statistiki, temveč tudi v načinu delovanja zveznih agentov. Reuters je septembra poročal, da so se operacije ICE razširile po številnih ameriških skupnostih, pri čemer so agenti sodelovali z lokalnimi policijskimi službami, uporabljali dodatne podatkovne zbirke ter izvajali prijetja na delovnih mestih, domovih in med prometnimi kontrolami.
Posebej občutljiva so prijetja ljudi, ki so bili že vključeni v uradne postopke urejanja svojega statusa. Med njimi so prosilci za azil, posamezniki, ki so zaprosili za dovoljenje za stalno prebivanje na podlagi družinskih vezi, in ljudje, ki so se zglasili na rednih priseljenskih obravnavah.
Takšni primeri sprožajo dodatne pomisleke, saj nekateri prijeti še čakajo na odločitev o svojih pravicah do bivanja v ZDA. Njihova odstranitev zato ni vedno mogoča takoj, saj lahko potekajo sodni ali upravni postopki. Po poročanju Reutersa so prav te pravne ovire eden od razlogov, da se hitro naraščanje števila prijetij ne odraža v enako hitrem povečevanju dejanskih prisilnih odstranitev.
Ameriška administracija na drugi strani poudarja, da je izvrševanje priseljenskih pravil potrebno tudi v primerih, ko posameznik nima kazenske obsodbe. Spor zato ni omejen samo na vprašanje varnosti, temveč sega tudi na področje azilnega sistema, družinskih vezi, pravice do pravnega zastopanja in zakonitosti posameznih postopkov.
Rekord agencije ICE še ni rekord vseh ameriških deportacij
Čeprav je ICE objavil najvišje številke v svoji zgodovini, je treba razlikovati med podatki posamezne agencije in skupnim številom ljudi, ki jih ameriške oblasti odstranijo iz države ali se iz nje vrnejo v okviru priseljenskih postopkov.
Ameriški CBS News opozarja, da podatki ICE ne zajemajo vseh dejavnosti drugih zveznih služb, zlasti carinske in mejne zaščite CBP. Različne statistike lahko poleg formalnih odstranitev vključujejo tudi prostovoljne odhode in vrnitve. Zato se lahko številke med posameznimi uradnimi poročili in neodvisnimi raziskavami precej razlikujejo.
Raziskovalni center TRAC pri Univerzi Syracuse je 11. novembra objavil analizo podrobnih zveznih evidenc, ki postavlja pod vprašaj nekatere politične razlage doseženih rezultatov. Raziskovalci opozarjajo, da se je sestava odhodov iz države spremenila in da vse večji delež predstavljajo prostovoljni odhodi, ne pa formalne prisilne odstranitve.
Po podatkih TRAC so v juliju in avgustu 2026 formalne odstranitve predstavljale približno 63 odstotkov evidentiranih deportacij, preostanek pa druge oblike odhodov oziroma vrnitev. Raziskovalci zato poudarjajo, da ni dovolj poznati zgolj skupne številke, temveč tudi način, na katerega je posameznik zapustil državo.
Pomemben je tudi zgodovinski kontekst. Združene države so v preteklosti, zlasti v začetku tega stoletja, beležile še bistveno večje število vrnitev in odstranitev, če upoštevamo širše podatke vseh pristojnih služb. Trumpova administracija je torej dosegla rekord znotraj ICE, ne pa nujno največjega obsega deportacij v celotni ameriški zgodovini.
Trump je obljubljal milijon deportacij letno
Kljub rekordnim rezultatom ICE Trumpova administracija še vedno zaostaja za svojim najambicioznejšim ciljem. Predsednik je množične deportacije postavil v središče svoje priseljenske politike, njegovi sodelavci pa so govorili o možnosti odstranitve milijona ljudi na leto.
Migration Policy Institute je oktobra ocenil, da je ameriško ministrstvo za domovinsko varnost v proračunskem letu 2026 skupaj izvedlo približno 660.000 deportacij. Ta širša ocena vključuje delovanje različnih zveznih služb in ni neposredno primerljiva z najnovejšo številko ICE. Kljub temu kaže, da ameriške oblasti niso dosegle napovedanega milijonskega letnega cilja.
Razlogi niso zgolj politični. Deportacije zahtevajo pravne postopke, sodelovanje držav, v katere naj bi se ljudje vrnili, organizacijo prevozov in dovolj prostora v pridržnih centrih. Reuters je poročal, da so deportacijski leti v nekaterih primerih odhajali tudi z nezasedenimi mesti, ker so njihovo izvedbo omejevale pravne, diplomatske ali logistične okoliščine.
Dodatno oviro predstavlja dejstvo, da je vse več prijetih ljudi že dalj časa živelo v ZDA in ima tam družinske vezi ali odprte postopke za ureditev statusa. Takšni primeri so pogosto pravno zahtevnejši od postopkov proti ljudem, ki jih oblasti prestrežejo neposredno ob prečkanju meje.
Strožji ukrepi, vse več vprašanj
Trumpova priseljenska politika ostaja eno najbolj razdeljujočih vprašanj v Združenih državah Amerike. Njeni zagovorniki poudarjajo potrebo po nadzoru meja, spoštovanju zakonodaje in odstranjevanju ljudi, ki v državi prebivajo brez dovoljenja. Kritiki pa opozarjajo na posledice množičnih prijetij za družine, delovna okolja in skupnosti ter na nevarnost, da so med prizadetimi tudi ljudje, ki niso storili kaznivih dejanj.
Najnovejši podatki nedvomno potrjujejo, da je ICE v zadnjem letu močno povečal obseg svojega delovanja. Toda rekordne številke same po sebi ne povedo, koliko nevarnih storilcev kaznivih dejanj je bilo odstranjenih, koliko ljudi je državo zapustilo prostovoljno in koliko postopkov je še predmet pravnih sporov.
Prav v tem je bistvo razprave, ki jo odpirajo ameriški in drugi tuji mediji. Skoraj pol milijona deportacij je zgodovinski rekord za ICE, vendar statistika razkriva tudi, da se ameriški priseljenski pregon vse bolj dotika ljudi brez kazenskih obsodb. Med političnimi obljubami o varnejši državi in dejanskimi posledicami za priseljence zato ostaja precej vprašanj, na katera sama rekordna številka ne more odgovoriti.
Spletno uredništvo
