Do 106.000 otrok bi lahko ostalo brez dodatka: Zaradi proračunskih rezov vse glasnejša opozorila

Predlog državnega proračuna za leto 2027 je sprožil val zaskrbljenosti med sindikati, humanitarnimi in nevladnimi organizacijami. Po njihovih izračunih bi lahko predvideno zmanjšanje sredstev za socialne transferje močno prizadelo družine z otroki, dijake, študente in druge ranljive skupine. Zveza prijateljev mladine Slovenije opozarja, da bi ob morebitnem zaostrovanju pogojev otroški dodatek lahko izgubilo od 64.000 do 106.000 otrok, štipendijo pa približno 11.500 mladih.

Predstavniki nevladnih organizacij govorijo o 330 milijonih evrov predvidenih rezov in pozivajo poslance, naj proračunske načrte ponovno pretehtajo. Opozorilom se pridružuje tudi Rdeči križ, kjer že zdaj zaznavajo vse večje potrebe po pomoči.

Po sindikatih zaskrbljenost izrazile še humanitarne organizacije

Razprava o državnem proračunu za prihodnje leto dobiva vse ostrejše razsežnosti. Potem ko so v sredo, 11. novembra, na predvidena zmanjšanja sredstev za socialne transferje opozorile sindikalne centrale, so danes svoje pomisleke javno predstavili še predstavniki nevladnih in humanitarnih organizacij. Skrbi jih predvsem, kakšne posledice bi lahko imela načrtovana proračunska zmanjšanja za ljudi, ki so že zdaj odvisni od različnih oblik državne pomoči.

Direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) Goran Forbici je opozoril, da bi lahko načrtovani rezi v višini 330 milijonov evrov po njihovih ocenah vplivali na približno 200.000 ljudi. Poudaril je, da proračun ni zgolj pregled državnih prihodkov in odhodkov, temveč tudi odraz političnih odločitev o tem, katerim področjem država namenja prednost.

Predstavnike nevladnih organizacij posebej skrbi, da bi se zmanjšanje sredstev lahko odrazilo pri otroških dodatkih, štipendijah, starševskih nadomestilih, osebni asistenci in invalidskem varstvu. Poslance so zato pozvali, naj pred sprejetjem proračunskih dokumentov ponovno preučijo predlagane zneske in zagotovijo dovolj denarja za izpolnjevanje zakonskih obveznosti do upravičencev.

Ob tem je treba razlikovati med zmanjšanjem načrtovanih proračunskih sredstev in dejanskim posegom v posamezno pravico. Sam proračun namreč še ne določa, kateri upravičenec bi izgubil otroški dodatek, štipendijo ali nadomestilo. Za takšne spremembe bi bili pomembni tudi veljavni zakonski pogoji in morebitne njihove spremembe. Prav zato organizacije od odločevalcev zahtevajo jasna pojasnila, kaj predvidene številke dejansko pomenijo za ljudi.

Otroški dodatek bi lahko izgubilo več deset tisoč otrok

Eno najresnejših opozoril je predstavila generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije Breda Krašna. Po podatkih, ki jih je navedla na današnji novinarski konferenci, je v predlogu proračuna za otroške dodatke predvidenih 51 milijonov evrov manj sredstev kot letos. To predstavlja 18,9-odstotno zmanjšanje.

Krašna je pojasnila, da je otroški dodatek lani prejemalo 317.763 otrok iz družin z različnimi dohodki. Po oceni Zveze prijateljev mladine Slovenije bi lahko ob varčevalnih ukrepih in morebitnem zaostrovanju pogojev pravico izgubilo od 64.000 do 106.000 otrok.

Gre za oceno možnih posledic, ne za že sprejeto odločitev o odvzemu dodatkov. Kljub temu je opozorilo pomembno, saj otroški dodatek za številne družine predstavlja reden del mesečnih prihodkov, s katerimi pokrivajo stroške prehrane, oblačil, šolskih potrebščin in drugih vsakodnevnih potreb otrok.

Zveza prijateljev mladine posebej opozarja, da se številne družine že zdaj soočajo s finančnimi težavami. Krašna je navedla, da v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živi približno 43.000 otrok oziroma 11,6 odstotka vseh otrok. Po njeni oceni bi zmanjševanje socialne podpore lahko še povečalo tveganje revščine med najmlajšimi.

Prav položaj otrok je po njenem mnenju eden od razlogov, zakaj bi morali poslanci predvidene proračunske spremembe posebej skrbno pretehtati. Socialni transferji namreč niso namenjeni samo najrevnejšim gospodinjstvom, temveč pri nekaterih pravicah tudi družinam s srednjimi dohodki.

Manj denarja tudi za štipendije: Kaj bi to pomenilo za mlade?

Zaskrbljujoči so tudi podatki o načrtovanem financiranju štipendij. Po navedbah Brede Krašna je v predlogu proračuna zanje predvidenih približno 20 milijonov evrov oziroma 14,2 odstotka manj sredstev kot letos.

Zveza prijateljev mladine ocenjuje, da bi ob morebitni zaostritvi pogojev za pridobitev štipendije to pravico lahko izgubilo okoli 11.500 dijakov in študentov. Tudi v tem primeru gre za pogojno oceno, ki predpostavlja spremembe pri upravičenosti do prejemkov.

Štipendije imajo za številne mlade pomembno vlogo pri nadaljevanju izobraževanja. Z njimi si pomagajo pri plačevanju prevoza, prehrane, učnih gradiv, nastanitve in drugih stroškov šolanja. Njihov pomen je lahko še večji pri dijakih in študentih, ki se izobražujejo zunaj domačega kraja.

Morebitno zmanjšanje dostopnosti štipendij bi zato lahko povečalo finančno breme družin, zlasti tistih, ki že zdaj težko pokrivajo stroške izobraževanja svojih otrok. Kakšne spremembe bodo dejansko sprejete, pa bo odvisno od nadaljnje obravnave proračuna in morebitnih posegov v predpise, ki urejajo štipendiranje.

Starševska nadomestila: Po opozorilih predvidenih 83 milijonov evrov manj

Še ena postavka, ki je pritegnila pozornost nevladnih organizacij, so starševska nadomestila. Po navedbah Zveze prijateljev mladine Slovenije je v proračunskem predlogu zanje predvidenih 83 milijonov evrov oziroma 15,2 odstotka manj sredstev.

Breda Krašna je posledice ponazorila s hipotetičnim primerom matere, ki pred nastopom dopusta prejema 2.000 evrov bruto plače. Če bi se njeno nadomestilo zmanjšalo za enak odstotek, bi po njenem izračunu prejela skoraj 303 evre manj na mesec. V devetih mesecih bi razlika znašala približno 2.600 evrov.

Takšen izračun prikazuje možen finančni učinek sorazmernega znižanja, ne pa napovedi, da bodo starševska nadomestila dejansko znižana za 15,2 odstotka. Višina posameznega nadomestila je namreč določena z zakonodajo, zato ni mogoče neposredno enačiti zmanjšanja proračunske postavke z enakim odstotnim znižanjem izplačil.

V Zvezi prijateljev mladine kljub temu opozarjajo, da bi morebitni posegi v pravice staršev prizadeli družine v obdobju, ko se zaradi rojstva otroka njihovi življenjski stroški pogosto povečajo. Prav zato menijo, da mora država jasno predstaviti, kako namerava zagotoviti sredstva za izpolnjevanje obstoječih obveznosti.

Rdeči križ opozarja: Potrebe po pomoči naraščajo

Zaskrbljenosti se je pridružila tudi generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije Cvetka Tomin. Pojasnila je, da humanitarne organizacije že zdaj zaznavajo vse večji pritisk ljudi, ki potrebujejo pomoč, hkrati pa se soočajo z omejenimi sredstvi.

Rdeči križ zato pri izvajanju svojih programov vse bolj računa na donacije in prostovoljce. Tomin je poudarila, da bodo svoje poslanstvo opravljali tudi v zahtevnejših razmerah, vendar mora osnovna odgovornost za socialno varnost najranljivejših ostati na državi.

Njeno opozorilo odpira širše vprašanje, kakšno breme lahko prevzamejo humanitarne organizacije, če bi se dostopnost državnih socialnih prejemkov zmanjšala. Prostovoljska pomoč je pomembna, vendar ne more samodejno nadomestiti vseh oblik sistemske socialne zaščite.

Predstavniki nevladnih organizacij zato pričakujejo, da bodo poslanci pri obravnavi proračuna upoštevali tudi posledice, ki bi jih morebitni posegi v socialne pravice imeli za družine in posameznike.

Sindikati opozarjajo na ponovitev varčevalnih ukrepov iz leta 2012

Na podobne nevarnosti so dan prej opozorili predstavniki štirih sindikalnih central. Generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk je navedla, da predlog proračuna za leto 2027 sredstva za različne transferje posameznikom in družinam zmanjšuje za približno 15 odstotkov.

Sindikate skrbijo tudi sredstva za plače javnih uslužbencev, saj zakonodaja za prihodnje leto predvideva redna napredovanja in dva dviga plač. Po njihovem opozorilu bi morala država pri načrtovanju izdatkov upoštevati te obveznosti.

Predsednik sindikalne centrale Pergam Jakob Počivavšek je izpostavil še načrtovano prodajo stvarnega državnega premoženja v vrednosti 303 milijonov evrov ter vprašanje usklajevanja dohodninske lestvice in olajšav. Sindikati zahtevajo večjo preglednost proračunskih odločitev in jasen odgovor, kako bodo predvideni zneski vplivali na zakonske pravice ljudi.

Predlagani ukrepi jih spominjajo na zakon za uravnoteženje javnih financ, znan kot ZUJF, ki je leta 2012 posegel v številne javnofinančne izdatke in pravice. Primerjava z nekdanjimi varčevalnimi ukrepi je njihova ocena trenutnih razmer, ne pa dokaz, da je vlada že sprejela enake ukrepe.

V ospredju tudi vprašanje obrambnih izdatkov

Sindikati in nevladne organizacije so kritični tudi do razporejanja državnih sredstev med posamezna področja. Menijo, da načrtovano povečevanje obrambnih izdatkov ob zmanjševanju nekaterih socialnih postavk odpira vprašanje vladnih prednostnih nalog.

Goran Forbici je ob tem opozoril na državno financiranje projekta smučišča Kanin, za katerega je po njegovih navedbah namenjenih 60 milijonov evrov. S primerjavo je želel poudariti, da se država pri pripravi proračuna odloča med različnimi javnimi potrebami in da bi morala posebej zaščititi sredstva za najranljivejše.

Po drugi strani je ministrstvo za finance ob objavi podatkov o letošnjem izvrševanju proračuna 4. novembra navedlo, da je država v prvih desetih mesecih leta 2026 za transferje posameznikom in gospodinjstvom namenila približno 1,8 milijarde evrov, kar je 9,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Ta podatek opisuje letošnjo porabo, medtem ko se opozorila sindikatov in nevladnih organizacij nanašajo na predlog financiranja za leto 2027. Gre torej za dve različni primerjavi, ki ju je treba obravnavati ločeno.

Pred poslanci odločanje o proračunu, organizacije zahtevajo spremembe

Predlog proračuna za leto 2027 predvideva javnofinančni primanjkljaj v višini 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Sindikati ob tem opozarjajo na tveganja za javne finance in na dodatne obveznosti, ki bi lahko nastale zaradi drugih zakonodajnih odločitev.

Razprava o proračunu se bo v prihodnjih dneh nadaljevala v državnem zboru. Predstavniki nevladnih in humanitarnih organizacij poslance pozivajo, naj predvidene zneske ponovno preučijo in po potrebi sprejmejo dopolnila, s katerimi bi zagotovili financiranje zakonsko določenih pravic.

V ospredju ostaja vprašanje, kako bo vlada uskladila načrtovane odhodke z obveznostmi do upravičencev. Če se sredstva za posamezne socialne prejemke zmanjšujejo, bo treba pojasniti, ali so razlog drugačne ocene števila upravičencev, spremembe načrtovanih izplačil ali morebitni novi ukrepi.

Za družine, dijake, študente in druge prejemnike socialnih transferjev bo najpomembnejše, ali bodo njihove pravice ostale nespremenjene. Prav na to opozarjajo organizacije, ki od države pričakujejo jasne odgovore, še preden bodo proračunske odločitve dokončno sprejete.

Spletno uredništvo Toti Maribor