Podjetja in sindikati v borbi glede božičnice

Decembra lani je bil obvezni zimski regres oziroma božičnica za zaposlene določen na 638 evrov in 86 centov. Medtem ko Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) si prizadeva, da bi to izplačilo postalo prostovoljno, sindikati vztrajajo pri ohranitvi te pravice za delavce.

Različna stališča med delodajalci in sindikati odražajo kompleksnost vprašanja, ki zadeva tako finančno stabilnost podjetij kot socialno pravičnost za zaposlene.

Podjetja opozarjajo na finančne izzive

Predsednik OZS, Blaž Cvar, je izpostavil, da obveznost izplačila božičnice predstavlja velik finančni pritisk za podjetja, zlasti za tista, ki se borijo s poslovnimi izgubami. “Ne v javnem sektorju zaradi osiromašenja blagajne in tudi ne v podjetjih, ki imajo negativne bilance, si pač tega ne morejo privoščiti. In tisti, ki pravijo, naj se takšna podjetja zaprejo, se morajo zavedati, da tukaj govorimo o 70.000 delovnih mestih,” je pojasnil Cvar.

Podobno stališče je zavzela tudi Gospodarska zbornica Slovenije, ki opozarja, da je nepravično, da država nalaga obveznosti tudi podjetjem, ki se soočajo s poslovnimi težavami.

Sindikati se borijo za pravice delavcev

Na drugi strani sindikati, vključno z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), vztrajajo, da božičnica ostane pravica delavcev. Predsednik ZSSS, Andrej Zorko, je poudaril, da OECD zanima le finančni vidik ukrepov, ne pa tudi vpliv na kakovost življenja in socialno pravičnost. “Njih ti elementi ne zanimajo, še najmanj pa jih zanima socialna pravičnost,” je dejal Zorko.

Glavni tajnik SVIZ, Branimir Štrukelj, je izrazil podporo božičnici in poudaril, da se bodo sindikati borili za ohranitev te pravice za skoraj milijon zaposlenih v državi.

Pomembnost ohranjanja delovnih mest

OZS opozarja, da približno 20.000 podjetij vsako leto konča v rdečih številkah, kar ni nujno znak dolgotrajne neuspešnosti, ampak pogosto rezultat slabšega poslovnega leta. “Vemo, to lahko potrdijo tudi dobavitelji v različnih panogah, da so pač doživeli vsaj nekajmesečni zamik plačil svojih računov. Vemo tudi, da so si nekateri manjši obrtniki, to so nam poročali, nekje izposodili,” je izpostavil Cvar.

Po drugi strani Zorko meni, da bi morala država podjetjem, ki so v težavah, pomagati z razvojnimi politikami in ciljnimi ukrepi, ne pa z zmanjševanjem pravic delavcev. “Z nekimi razvojnimi politikami, s ciljnimi ukrepi, ne pa s tem, da znižujemo pravice delavk in delavcev,” je dodal.

Finančno ministrstvo trenutno ne razmišlja o ukinitvi obveznega zimskega regresa. Namesto tega predlagajo, da bi se o prihodnosti tega ukrepa dogovorili socialni partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, kar bi omogočilo uravnotežen dialog med vsemi vpletenimi stranmi.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska