Kako odrast preoblikuje ekonomijo za dobrobit vseh ljudi
Na prvi pogled se zdi, da gospodarska rast, merjena z bruto domačim proizvodom (BDP), prinaša napredek. Kljub temu pa mnogi ljudje ne občutijo izboljšanja svojega življenjskega standarda. Kako lahko ekonomija, ki temelji na konceptu odrasti, prinese resnično blagostanje vsem? S temi vprašanji se je ukvarjala mednarodna politična šola odrasti, ki je potekala pretekli konec tedna v Kostanjevici na Krki.
Vprašanja, ki jih je treba zastaviti
Ali se vaše življenje izboljšuje? Ali si lahko privoščite več osnovnih dobrin, kot so jajca ali mleko, in imate več časa za družinske dejavnosti? Ali uživate v svojem življenju in lahko preživljate več časa v naravi? Ta vprašanja si moramo zastaviti, ko razmišljamo o rasti BDP in alternativi, ki jo ponuja odrast, pravi Juliana Arbelaez Gaviria, raziskovalka iz Kolumbije.
Odrast je koncept, ki poudarja omejitve neskončne gospodarske rasti na planetu z omejenimi viri. Nekateri se tega koncepta bojijo, saj menijo, da bi lahko privedel do revolucije, ki bi uničila gospodarstvo. Vendar odrast ni nezdružljiva z napredkom. Poudarja le, da stalna rast BDP ne bi smela biti edini cilj in da bi morali koristi rasti občutiti vsi ljudje.
Utopične ali uresničljive ideje?
Direktorica Policy Laba, Ajda K. Pistotnik, pojasnjuje, da je ključno vprašanje odrasti, kako organizirati družbo, da lahko vsi živimo dostojno življenje in ne presegamo ekoloških meja. Na šoli odrasti so razpravljali o političnih alternativah in zavezništvih, ki bi lahko nudila odgovore v času ekološke in družbene krize ter vzpona avtoritarizma.
Ali gre za utopijo? Pistotnik meni, da veliko rešitev že poznamo in niso utopične: krajši delovni čas, univerzalne javne storitve, stanovanjska politika, progresivna obdavčitev in omejevanje potratnih oblik potrošnje. Ključno je, da uspeh družbe ne merimo skozi rast BDP, ampak skozi kakovost življenja znotraj ekoloških meja.
Posledice za gospodarstvo
Aljoša Slameršak z barcelonske avtonomne univerze poudarja, da cilj odrasti ni zmanjšanje gospodarske rasti, temveč usmerjanje sredstev v dejavnosti, ki resnično izboljšujejo življenjske pogoje ljudi. V nekaterih primerih lahko odrast pozitivno vpliva na gospodarsko rast, če se investira v sektorje, kot je industrijska proizvodnja, ki neposredno koristi ljudem.
Odrast kritizira trenutni družbeni razvoj, saj hitre spremembe ne vodijo več v izboljšanje človekove dobrobiti. Kljub gospodarski rasti večina ljudi ne vidi izboljšanja svojega položaja, saj rast koristi predvsem eliti, opozarja Slameršak.
Mladen Domazet z zagrebškega Inštituta za politično ekologijo meni, da rast BDP ni neposredno povezana s kakovostjo življenja. Po njegovem mnenju je trenutni sistem vzpostavil neenakosti, kjer bogastvo koncentrira v rokah manjšine, medtem ko večina nima koristi od gospodarske rasti. Odrast ponuja priložnost, da se izognemo nasilnemu razkroju sistema in zagotovimo stabilnost za prihodnost.
Prevzemanje vodstva
Juliana Arbelaez poudarja, da je odrast le ena od možnosti, a pomembna. Vabi nas, da ponovno premislimo o svojem življenju in prevzamemo vodstvo pri oblikovanju prihodnosti. Tega ne smemo prepuščati politikom in korporacijam. Svet, v katerem želimo živeti, lahko gradimo že zdaj, vzporedno z obstoječim sistemom.
Odrast poziva k ustvarjanju prostora, kjer ljudje lahko oblikujejo sisteme, ki delujejo zanje, in s skupnimi močmi prisilijo obstoječi sistem k spremembam. Arbelaez verjame, da lahko kolektivna moč spremeni pravila igre in omogoči boljšo prihodnost za vse.
Spletno uredništvo
