[Udarno]George Floyd vendarle ni bil umorjen? Steven Crowder je pred časom naredil eksperiment, ki so ga nekateri označili za “ogabnega”
George Floyd naj bi umrl zaradi bolezni srca v povezavi s fentanilom in metamfetaminom, ki so ju našli v njegovem sistemu, in stresom zaradi aretacije, je izjavil forenzični patolog, ki priča za obrambo. Dr. David Fowler, nekdanji glavni zdravnik v Marylandu, je na sodišču dejal, da je Floyd umrl zaradi številnih dejavnikov, vendar dušenje ni eden izmed njih.
Zloglasni pogled na nekdanjega policista Dereka Chauvina, ki je med aretacijo klečal na vratu Floydu, je lani šokiral svet, kar so izkoristili marksistični aktivisti BLM in organizirali nasilne proteste po vsem svetu, zaradi katerih so še danes nekateri ljudje, ki z dogodkom in širšim problemom nimajo ničesar, pripravljeni klečati.
Vendar je dr. Fowler dejal, da koleno policijskega častnika med aretacijo ni bilo “nikjer blizu” Floydove dihalne poti. Dodal je, da je samo dejstvo, da je Floyd lahko govoril in jamral, medtem ko je bil pridržan, pomenilo, da je njegova dihalna pot odprta.
Dr. Fowler je trdil, da je Floyd umrl zaradi nenadne aritmije (nenormalnega srčnega ritma), ki jo je povzročilo zdravstveno stanje, zloraba drog, njegova fiziološka reakcija na stresno situacijo in morebitno vdihavanje strupenega ogljikovega monoksida iz patruljnega vozila. Na koncu je dr. Fowler izjavil, da bo naravo smrti obravnaval kot nedoločeno in ne kot umor.
Ta zadnja izjava je v nasprotju z drugimi medicinskimi strokovnjaki, ki so pričali o primeru. Pred tem je tožilstvo trdilo, da je Floyd umrl zaradi pomanjkanja kisika zaradi načina njegovega zadrževanja. Tudi kardiolog je izpodbijal teorijo dr. Fowlerja in trdil, da je imel Floyd “izjemno močno srce”.
Čeprav natančen vzrok Floydove smrti ostaja nejasen, so se medicinski strokovnjaki z obeh strani strinjali, da bi morali 46-letnika poskusiti oživiti, takoj ko je nastopil srčni zastoj.
Pred kratkim je skušal poustvariti, kaj se je zgodilo Floydu, ameriško – kanadski komik Steven Crowder, kar so nekateri “liberalni” in še zlasti eksplicitno komunistični komentatorji kot je Vaush označili kot “ogabno”. Ampak ogabno seveda ni nobena refutacija ali resna kritika, ampak kvečjemu vrednostna sodba na nivoju okušanja hrane.
