Petkratni olimpijski prvak želi postati predsednik Francije: »Vse življenje sem se boril, zdaj se bom za svojo državo« #video

Francosko politično prizorišče je doživelo nepričakovan preobrat. Kandidaturo na predsedniških volitvah leta 2027 je napovedal eden največjih športnikov v zgodovini države, 37-letni judoist Teddy Riner. Petkratni olimpijski in enajstkratni svetovni prvak, ki velja za nacionalnega športnega junaka, je sporočil, da želi Franciji vrniti upanje in povezati politično razdeljeno družbo.
Ob tem je presenetil še z eno napovedjo: čeprav želi postati predsednik države, se ne namerava odpovedati nastopu na olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 2028.
Iz olimpijskega tatamija naravnost v boj za Elizejsko palačo
Teddy Riner je v ponedeljek, 9. novembra, na družbenih omrežjih objavil videoposnetek, v katerem je uradno napovedal kandidaturo na francoskih predsedniških volitvah prihodnje leto. Eden najbolj prepoznavnih francoskih športnikov je s tem stopil na povsem novo področje, kjer ga namesto športnih nasprotnikov čakajo izkušeni politiki in zapletena vprašanja prihodnosti države.
V posnetku se je predstavil kot človek, ki je vajen bojev, padcev in ponovnih vzponov. Poudaril je, da se zaveda, kako nenavadna se lahko zdi njegova odločitev, saj nima običajne politične kariere ali izkušenj z vodenjem političnih institucij. Toda po njegovem prepričanju prav to ne bi smelo biti ovira za človeka, ki želi prispevati k spremembam.
Kot poroča Reuters, je kandidaturo predstavil pod geslom La France qu’on veut, kar pomeni Francija, kakršno si želimo. V pogovoru za francoski časnik Le Parisien je pojasnil, da se je za politični korak odločil zaradi vse večjih družbenih napetosti, nezadovoljstva prebivalcev in občutka, da številni Francozi izgubljajo upanje v prihodnost.
Riner pravi, da ne želi biti predsednik ene politične strani, temveč želi povezovati ljudi, ki se danes vse težje strinjajo o temeljnih vprašanjih. Svojo kandidaturo predstavlja kot poskus preseganja tradicionalnih političnih delitev.
»Nisem ne levičar ne desničar«
V intervjuju za Le Parisien je Riner poudaril, da se ne opredeljuje niti za levico niti za desnico. Po njegovih besedah Francija potrebuje vodstvo, ki bo znalo povezovati državljane in se osredotočiti na njihove skupne potrebe, ne pa poglabljati političnih sporov.
Kot je pojasnil, ga posebej skrbi nezadovoljstvo mladih in starejših, ki vse pogosteje govorijo, da si težko predstavljajo svojo prihodnost. Meni, da je v državi preveč jeze, negotovosti in medsebojnega obtoževanja, medtem ko primanjkuje zaupanja v skupne cilje.
Francija se v zadnjem obdobju sooča z izrazitimi političnimi napetostmi in protesti, povezanimi s plačami, kupno močjo in razmerami v izobraževanju. Politični prostor ostaja razdeljen med več blokov, predsedniške volitve leta 2027 pa bodo pomembne tudi zato, ker se sedanji predsednik Emmanuel Macron po dveh zaporednih mandatih ne more znova potegovati za položaj.
Riner je v pogovoru za francoske medije poudaril, da je o političnem udejstvovanju začel resneje razmišljati po olimpijskih igrah v Parizu leta 2024. Takrat je videl, kako lahko šport za nekaj tednov poveže državo, ki jo sicer zaznamujejo številna nesoglasja.
Po njegovem mnenju je bilo prav nasprotje med olimpijskim vzdušjem in poznejšo politično razdeljenostjo eden od razlogov, da se je odločil za kandidaturo.
Olimpijski velikan, ki je pisal zgodovino juda
Teddy Riner ni običajen športnik, ki se je odločil preizkusiti v politiki. Gre za enega najuspešnejših judoistov vseh časov, ki je v svoji karieri osvojil pet zlatih olimpijskih medalj in kar enajst naslovov svetovnega prvaka.
Njegova športna prevlada se je začela že v mladih letih. Leta 2007 je pri komaj 18 letih postal svetovni prvak v težki kategoriji, nato pa vrsto let ostal eden najtežje premagljivih tekmovalcev na svetu. Zaradi izjemne telesne moči, tehničnega znanja in dolgoletne prevlade je postal svetovna športna zvezda.
Na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012 in Riu de Janeiru leta 2016 je osvojil posamični zlati medalji v težki kategoriji. Leta 2021 je v Tokiu prispeval k francoskemu zlatu na tekmi mešanih ekip, na domačih olimpijskih igrah v Parizu leta 2024 pa je osvojil še dve zlati medalji, posamično in ekipno.
Prav pariške olimpijske igre so imele zanj poseben pomen. Pred domačim občinstvom je še enkrat dokazal, da ostaja na vrhu svetovnega juda, obenem pa postal eden osrednjih simbolov francoskega športnega ponosa. Skupaj z nekdanjo atletinjo Marie-José Pérec je prižgal tudi olimpijski ogenj na otvoritveni slovesnosti.
S petimi olimpijskimi zlatimi medaljami je najuspešnejši judoist v zgodovini olimpijskih iger. Njegovi dosežki mu zagotavljajo izjemno prepoznavnost, vendar bo moral v politiki javnosti predstaviti tudi konkretne rešitve za gospodarske, socialne in mednarodne izzive.
Kritičen do vzpona skrajne desnice
Čeprav Riner svojo kandidaturo predstavlja kot nadstrankarsko, se je v preteklosti že javno opredelil do nekaterih političnih vprašanj. Septembra je v televizijskem pogovoru izrazil zaskrbljenost zaradi vzpona skrajne desnice v Franciji, kar je sprožilo tudi ostre odzive na družbenih omrežjih.
Po njegovih izjavah so francoske oblasti obravnavale primere rasističnih žalitev, usmerjenih proti njemu. Riner, ki izvira iz francoskega čezmorskega ozemlja Gvadelup, je že večkrat poudaril pomen enakih možnosti in družbene povezanosti.
Njegova kandidatura prihaja v času, ko je francoska politična scena močno razdrobljena. Med vidnejšimi političnimi osebnostmi, ki se potegujejo za predsedniški položaj, so Marine Le Pen, Jean-Luc Mélenchon ter nekdanja premierja Gabriel Attal in Édouard Philippe.
Riner za zdaj nastopa kot kandidat, ki želi preseči ustaljene politične delitve. Vendar bo moral poleg pozivov k enotnosti predstaviti tudi podrobnejši politični program in pojasniti, kako namerava uresničiti svoje zamisli.
Za kandidaturo bo moral zbrati 500 podpisov
Napoved kandidature še ne pomeni, da bo Teddy Riner samodejno uvrščen na glasovnico predsedniških volitev. Francoski volilni sistem namreč določa, da mora vsak kandidat zbrati najmanj 500 podpornih podpisov izvoljenih predstavnikov, med katerimi so lahko poslanci, senatorji, župani in drugi upravičeni funkcionarji.
Podpisi morajo biti ustrezno geografsko razporejeni, kar pomeni, da jih ni mogoče zbrati zgolj na enem območju države. Prav ta zahteva lahko predstavlja pomembno organizacijsko oviro za kandidate, ki nimajo razvite politične stranke ali mreže lokalnih predstavnikov.
Riner bo zato moral v prihodnjih mesecih pokazati, ali lahko svojo izjemno športno prepoznavnost pretvori v organizirano politično podporo. Njegova priljubljenost med navijači mu sicer zagotavlja veliko medijske pozornosti, vendar so pravila predsedniških volitev precej drugačna od pravil športnih tekmovanj.
Francoske predsedniške volitve bodo predvidoma potekale v dveh krogih, 18. aprila in 2. maja 2027. Na njih bodo Francozi izbirali naslednika Emmanuela Macrona, ki po ustavi ne more kandidirati za tretji zaporedni mandat.
Želi postati predsednik, a se ne bi odpovedal olimpijskim igram
Med najbolj presenetljivimi deli njegove napovedi je izjava, da kljub politični kandidaturi ne namerava zaključiti športne kariere. Riner je že septembra povedal, da si želi na olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 2028 osvojiti še četrto posamično zlato medaljo.
Ko so ga novinarji vprašali, ali bi se temu cilju odpovedal, če bi postal predsednik Francije, je odgovoril, da ne nujno. Po njegovih besedah bi o nadaljevanju športne poti razmišljal, če bi mu to dopuščale predsedniške obveznosti in če bi imel za to podporo francoskih državljanov.
Takšna možnost bi bila izjemno nenavadna. Vodenje države, kot je Francija, zahteva vsakodnevno politično, diplomatsko in varnostno odgovornost, medtem ko priprave na olimpijske igre vključujejo intenzivne treninge, mednarodna tekmovanja in dolgoletno športno načrtovanje.
Riner se teh razlik zaveda, vendar očitno še ni pripravljen zapreti vrat športu, ki mu je prinesel svetovno slavo. Njegova izjava je zato sprožila dodatno pozornost, saj se vprašanje združevanja predsedniške funkcije in vrhunskega športa v sodobni politiki skoraj nikoli ne pojavi.
Francoski predsedniški kandidat, ki bi se s Trumpom pomeril v stisku roke
V pogovoru za Le Parisien se je Riner dotaknil tudi mednarodne politike. Poudaril je, da bi si kot predsednik prizadeval za dobro sodelovanje z zaveznicami in večje spoštovanje Francije v svetu.
Ob vprašanju morebitnega prvega srečanja z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pa je pokazal tudi nekaj športnega humorja. Povedal je, da se ljudje v njegovi okolici že šalijo o njunem prvem rokovanju, sam pa je pripomnil, da bi bilo zanimivo videti, kdo ima močnejši stisk roke.
Izjava je hitro pritegnila pozornost, saj Riner s svojima dobrima dvema metroma višine in dolgoletnimi izkušnjami v težki kategoriji juda velja za enega fizično najmočnejših športnikov svoje generacije.
Toda vprašanje njegove prihodnje politične vloge bo precej resnejše od morebitnega rokovanja s svetovnimi voditelji. Francija je ena ključnih držav Evropske unije, stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov in jedrska sila, zato predsedniška funkcija vključuje izjemno odgovornost tudi na mednarodnem prizorišču.
Bo športna legenda prepričala tudi francoske volivce?
Vstop Teddyja Rinerja v predsedniško tekmo je nenavaden predvsem zaradi razlike med njegovo dosedanjo kariero in funkcijo, za katero se poteguje. Športni uspehi so mu prinesli prepoznavnost in spoštovanje, politična kandidatura pa odpira vprašanja, na katera bo moral odgovoriti s programom, organizacijo in javnimi nastopi.
Francoska politika je v zadnjih letih doživela številne spremembe, predsedniška tekma leta 2027 pa vključuje predstavnike različnih političnih usmeritev. Riner želi v ta prostor vstopiti z drugačnim pristopom, ki temelji predvsem na pozivih k enotnosti, skupnim ciljem in preseganju razdeljenosti.
Ali bo uspel zbrati potrebne podpise in svojo kandidaturo razviti v celovit politični projekt, bo jasno v prihodnjih mesecih. Za zdaj je njegova napoved predvsem eden najbolj nepričakovanih dogodkov v začetku francoske predsedniške kampanje.
Teddy Riner je na športnih prizoriščih osvojil skoraj vse, kar je mogoče osvojiti. Zdaj se podaja v povsem drugačno tekmovanje, v katerem olimpijske medalje ne prinašajo glasov samodejno. Petkratni olimpijski prvak želi postati predsednik Francije, hkrati pa še vedno sanja o novi olimpijski zlati medalji.
Spletno uredništvo



