Izjemna zapuščina Solkanca Vladimirja Makuca: Več kot 700 umetnin zdaj zbranih v dopolnjenem katalogu

Več kot sedemsto umetniških del, desetletja ustvarjanja in neprecenljiva zapuščina enega najpomembnejših slovenskih grafikov. Na Gradu Kromberk so predstavili dopolnjeno izdajo kataloga podarjenih del Vladimirja Makuca, umetnika, ki je kljub mednarodni prepoznavnosti ostal tesno povezan z rojstnim Solkanom in kraško-mediteranskim prostorom.

Nova, 342 strani obsegajoča publikacija prinaša celovitejši pregled njegovega ustvarjanja, saj poleg prvotnih 553 del vključuje tudi skoraj dvesto umetnin, ki jih je po njegovi smrti podarila družina.

Za Goriški muzej gre za pomemben korak pri ohranjanju in predstavljanju ene najdragocenejših umetniških zbirk, povezanih z Goriško.

Umetniška zapuščina, ki jo je Makuc namenil domačemu kraju

Na prvem novembrskem muzejskem torkovem večeru, ki je 3. novembra potekal na Gradu Kromberk, so predstavili razširjen ponatis kataloga Zbirka podarjenih del Vladimirja Makuca. Gre za drugo, dopolnjeno izdajo publikacije, ki je prvič izšla leta 2010 in je že kmalu po izidu pošla. Njeno prvotno zasnovo je pripravil umetnostni zgodovinar Matjaž Brecelj, za novo izdajo pa je poskrbela kustosinja in umetnostna zgodovinarka Katarina Brešan.

Posebnost zbirke ni samo njena velikost, temveč tudi način, kako je nastala. Vladimir Makuc, rojen leta 1925 v Solkanu, je svojemu rojstnemu kraju osebno podaril obsežen del svojega ustvarjalnega opusa. Prvotna zbirka je obsegala 553 del, med katerimi so bile grafike, risbe, slike na platnu, kipi in slike na porcelanu. Umetnine je prevzel v hrambo Goriški muzej, ki tako skrbi za pomemben del umetnikove zapuščine.

Po Makučevi smrti leta 2016 je družina zbirko še dodatno obogatila. Podarila je skoraj dvesto del manjšega formata, med katerimi so skice, študije, grafike, risbe in akvareli. Prav ta dela ponujajo poseben vpogled v umetnikov ustvarjalni proces, saj poleg zaključenih umetnin razkrivajo tudi nastajanje zamisli, raziskovanje motivov in postopno oblikovanje njegovega prepoznavnega likovnega jezika.

Dopolnjeni katalog tako ne predstavlja zgolj razširjenega popisa umetnin, ampak tudi pomembno dokumentacijo ustvarjalne poti umetnika, ki je zaznamoval slovensko likovno umetnost druge polovice 20. stoletja.

Stoletnica rojstva kot priložnost za nov pogled na umetnika

Odločitev za dopolnjeno izdajo je povezana s stoletnico Makučevega rojstva, ki so jo obeležili leta 2025. Goriški muzej je ob tej priložnosti pripravil več dogodkov in razstav, posvečenih umetnikovemu življenju ter ustvarjanju, posodobitev kataloga pa predstavlja trajnejši rezultat teh prizadevanj.

Makuc je bil umetnik izjemno širokega ustvarjalnega razpona. Čeprav se je uveljavil predvsem kot grafik, se je ukvarjal tudi s slikarstvom, risbo, kiparstvom in keramiko. V različnih tehnikah je razvijal soroden svet podob, znakov in simbolov, ki so pogosto izhajali iz njegovega doživljanja Krasa, Primorske in Sredozemlja.

Njegova dela zaznamujejo prepoznavne podobe ptic, živali, človeških figur, pokrajinskih elementov in arhaičnih simbolov. Ti motivi niso zgolj upodobitve narave, temveč nosijo širše pomene, povezane s spominom, minevanjem, svobodo, življenjem in človekovo povezanostjo z okoljem.

Prav zaradi te izrazite osebne poetike je Makuc ustvaril likovni svet, ki ga je mogoče prepoznati ne glede na uporabljeno tehniko. Njegova umetnost je bila hkrati globoko zasidrana v domačem prostoru in odprta širšim kulturnim ter zgodovinskim vplivom.

Na Gradu Kromberk o umetniku spregovorili ugledni poznavalci

Predstavitev dopolnjenega kataloga je združila več uglednih slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, ki so s svojimi prispevki osvetlili različne plati Makučevega ustvarjanja. Večer je povezovala Kristina Furlan, uvodni nagovor pa je imel direktor Goriškega muzeja Vladimir Perunčič.

Direktor se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri nastanku publikacije, še posebej družini umetnika, ki je z dodatno donacijo omogočila celovitejši pregled njegovega opusa. Zahvalo je namenil tudi podjetju Soške elektrarne Nova Gorica in Mestni občini Nova Gorica, ki sta podprla izdajo, ter arhitektu in grafičnemu oblikovalcu Ranku Novaku, ki je poskrbel za likovno podobo kataloga.

O umetnikovem delu so spregovorili Andrej Smrekar, Nadja Zgonik, Milček Komelj in Breda Ilich Klančnik. Vsak je Makučevo ustvarjanje osvetlil z nekoliko drugačnega zornega kota, od razvoja njegovega likovnega jezika in simbolike do dokumentiranja del ter pomena umetniških donacij.

Njihovi prispevki kažejo, da Makučeve umetnosti ni mogoče razumeti zgolj skozi posamezne grafike ali slike. Njegov opus je povezana celota, v kateri se prepletajo osebni spomini, zgodovina umetnosti, značilnosti domače pokrajine in umetnikovo raziskovanje različnih izraznih možnosti.

Od otroške risbe do simbolov zahodne civilizacije

Umetnostni zgodovinar Andrej Smrekar je posebno pozornost namenil Makučevemu likovnemu jeziku, ki temelji na osebno oblikovanih znakih in simbolih. Pri tem je opozoril na vplive prvinskega likovnega izražanja, predvsem otroške risbe, pa tudi na umetnikovo poznavanje umetnostne zgodovine.

Makuc je iz različnih kulturnih in zgodovinskih izročil prevzemal motive, ki jih je nato preoblikoval v svoj osebni izraz. Posebej pomembno vlogo je imel kraški prostor, ki ga ni razumel zgolj kot pokrajino, temveč kot območje spominov, simbolov in zgodb.

V njegovih delih se zato pojavljajo motivi, ki imajo lahko več pomenov hkrati. Na eni strani so povezani s konkretnim domačim okoljem, na drugi pa odpirajo vprašanja človekovega bivanja, odnosa do narave in kulturnega spomina. Takšna večplastnost je eden od razlogov, da Makučeva umetnost nagovarja tudi gledalce, ki kraškega in primorskega prostora ne poznajo neposredno.

Smrekar je pri tem poudaril osrednjo vlogo grafike v umetnikovem ustvarjanju. Prav v grafičnih tehnikah je Makuc razvil številne značilne izrazne postopke, s katerimi je združeval natančnost, risarsko občutljivost in simbolno bogastvo.

Žena v črnem, istrski vol in skrivnostni znaki

Umetnostna zgodovinarka Nadja Zgonik je v svojem razmišljanju izpostavila nekatere najbolj prepoznavne motive Makučevega opusa. Med njimi so podoba žene v črnem, istrski vol z značilno ukrivljenimi rogovi in glagolične črke, ki se v umetnikovih delih pojavljajo kot likovni in simbolni elementi.

Takšne podobe razkrivajo Makučevo zanimanje za kulturno izročilo, zgodovino in arhaične oblike izražanja. Glagolica, starodavna slovanska pisava, v njegovih delih ne nastopa zgolj kot zapis, temveč tudi kot vizualni znak, ki lahko vzbuja asociacije na preteklost, identiteto in trajanje.

Podoba istrskega vola povezuje umetnikov svet s pokrajino in nekdanjim načinom življenja, medtem ko človeške figure in živalski motivi pogosto dobijo širšo simbolno razsežnost. Makuc je z uporabo razmeroma preprostih oblik ustvarjal podobe, ki učinkujejo neposredno, hkrati pa dopuščajo različne interpretacije.

Zgonik je poudarila, da je bil Makuc po svojem ustvarjalnem bistvu predvsem grafik. Čeprav se je izražal v številnih medijih, je prav grafično mišljenje pomembno zaznamovalo njegovo oblikovanje podob, odnos do črte in površine ter prepoznavno kompozicijo.

Ptice kot simbol hrepenenja in svobode

Posebej poetičen pogled na umetnikovo delo je predstavil Milček Komelj, ki je v Makučevem ustvarjanju prepoznal izrazito prvinsko in arhaično moč. Umetnikovi motivi so ga nagovarjali tudi na osebni ravni, zato so postali navdih za njegovo lastno pesniško ustvarjanje.

Med podobami, ki jih je posebej izpostavil, so ptice iz istrskega in solinskega okolja. V Makučevih delih se pojavljajo kot stilizirana bitja, ki s svojo držo, gibanjem in usmerjenostjo proti nebu presegajo zgolj naravoslovno upodobitev.

Ptice lahko razumemo kot simbol hrepenenja, svobode in preseganja zemeljskih omejitev. Njihova prisotnost v Makučevem opusu je povezana tudi z umetnikovim občutljivim odnosom do narave in prostora, iz katerega je črpal ustvarjalni navdih.

Komeljevo razmišljanje je pokazalo, da Makučeva dela ne nagovarjajo samo umetnostnih zgodovinarjev in poznavalcev likovne umetnosti. Njihova simbolna moč lahko navdihuje tudi druge umetniške zvrsti, predvsem poezijo, kjer se podobe preoblikujejo v besede in osebne interpretacije.

Skoraj dvesto dodatnih del razkriva nove plasti ustvarjanja

Pomemben del dopolnitve kataloga predstavlja strokovno delo pri popisu in dokumentiranju umetnin, ki jih je družina podarila po Makučevi smrti. Pri tem je sodelovala umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik, ki je prispevala k evidentiranju novih del in dopolnjevanju biografskih podatkov.

Nove pridobitve so še posebej dragocene zato, ker vključujejo skice in študije. Te pogosto razkrivajo umetnikove prve zamisli, različne različice motivov in način, kako je posamezna podoba postopoma dobivala svojo končno obliko. Za raziskovalce umetnosti so takšni dokumenti pomembni, saj omogočajo boljše razumevanje ustvarjalnega procesa.

Družina je z donacijami pomembno prispevala k ohranjanju Makučeve zapuščine tudi v drugih slovenskih ustanovah. Del grafik je namenila Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, s čimer je umetnikovo delo postalo dostopno širšemu krogu strokovnjakov in obiskovalcev.

Obsežna zbirka, ki jo hrani Goriški muzej, pa ostaja posebej pomembna zaradi neposredne povezave z umetnikovim rojstnim krajem. Gre za dragocen primer, kako lahko sodelovanje umetnika, njegove družine in kulturne ustanove omogoči dolgoročno ohranitev pomembnega dela nacionalne umetniške dediščine.

Katalog na 342 straneh, dostopen tudi širši javnosti

Nova izdaja kataloga obsega 342 strani in poleg reprodukcij umetniških del prinaša strokovne razprave, dopolnjene biografske podatke ter posodobljen pregled Makučevih razstav in ustvarjalnega razvoja.

Publikacija je zasnovana kot pomemben dokumentacijski in raziskovalni pripomoček, vendar ni namenjena zgolj strokovnjakom. Zaradi obsežnega slikovnega gradiva lahko služi tudi kot vodnik po Makučevem ustvarjanju za ljubitelje umetnosti in vse, ki jih zanima kulturna zgodovina Goriške.

Po podatkih bibliografskega sistema COBISS je katalog izšel pri Goriškem muzeju leta 2026 kot druga, dopolnjena izdaja. Vsebuje besedila v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku, kar omogoča predstavitev umetnikovega dela tudi širšemu mednarodnemu občinstvu.

Pri nastanku publikacije so sodelovali številni strokovnjaki, njeno izdajo pa so podprli tudi lokalni partnerji. Takšno sodelovanje je pomembno zlasti pri zahtevnejših kulturnih projektih, kjer so za kakovostno pripravo potrebni raziskovalno delo, dokumentiranje, reprodukcije umetnin in skrbno oblikovanje.

Večer sklenili z dokumentarnim filmom Risati brez meja

Predstavitev kataloga se je zaključila z ogledom dokumentarnega portreta Risati brez meja, ki ga je ob stoletnici Makučevega rojstva posnela Sara Švagelj. Film dopolnjuje strokovni pogled na umetnikovo ustvarjanje z vizualno pripovedjo o njegovem življenju, delu in značilnem likovnem svetu.

Dokumentarni pristop omogoča drugačno srečanje z umetnikom, kot ga ponuja katalog. Medtem ko publikacija sistematično predstavlja posamezna dela, njihove značilnosti in umetnostnozgodovinski kontekst, film odpira prostor za širše razumevanje ustvarjalne osebnosti in njenega pomena.

Za Goriško ima ohranjanje Makučeve zapuščine še posebno težo. Umetnik je s svojim delom presegel meje domačega okolja, vendar so prav Solkan, Kras in mediteranski prostor ostali med njegovimi najpomembnejšimi ustvarjalnimi izhodišči.

Z dopolnjenim katalogom je Goriški muzej pomemben del te dediščine povezal v pregledno in trajno publikacijo. Več kot sedemsto umetnin, ki jih hrani v Solkanovem imenu, ni samo pričevanje o bogatem opusu Vladimirja Makuca, temveč tudi dragocena zapuščina domačemu kraju, ki jo bodo lahko spoznavale prihodnje generacije.

Spletno uredništvo Goriške novice