Po grozljivi najdbi 12 poginulih krav zdaj ultimat rejcu: V petek naj bi odločili o usodi še 30 govedi

Pretresljiv primer s kmetije Jurša v Zgornji Voličini pri Lenartu, kjer so veterinarji 2. novembra odkrili najmanj dvanajst poginulih govedi, dobiva novo poglavje. Na kmetiji je še vedno trideset živih govedi in trije prašiči, vendar je veterinarska inšpekcija rejcu zdaj postavila rok, do katerega mora govedo prodati ali oddati. Če tega ne bo storil, mu bodo živali odvzeli. Po informacijah časnika Dnevnik naj bi se rok iztekel v petek, 13. novembra.

Primer je medtem sprožil ostre odzive zaščitnikov živali, poslansko vprašanje kmetijskemu ministru Janezu Ciglerju Kralju in razpravo o tem, ali je sedanji sistem veterinarskega nadzora dovolj učinkovit.

Trideset živih govedi še vedno na kmetiji, kjer so našli razpadajoča trupla

Več kot teden dni po odkritju poginulih živali na kmetiji v Zgornji Voličini pri Lenartu ostaja odprto vprašanje nadaljnje oskrbe preživelega goveda. Veterinarska inšpekcija je na gospodarstvu odkrila najmanj dvanajst trupel, pri čemer so prve ugotovitve pokazale, da so živali najverjetneje poginile zaradi neustrezne oskrbe z vodo in hrano. Glede na stanje trupel so pristojni ocenili, da pogini niso nastopili istočasno, temveč v različnih obdobjih.

Na kmetiji je bilo ob nadzoru še trideset živih govedi na paši in trije prašiči. Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je sprva pojasnila, da živali na paši niso kazale znakov neustrezne oskrbe, zato so ostale na gospodarstvu. Takšna odločitev je v javnosti sprožila številne kritike, predvsem zaradi obsega in okoliščin pogina drugih živali.

Po najnovejših pojasnilih UVHVVR, ki jih je pridobil Dnevnik, je veterinarska inšpekcija zdaj določila rok za prodajo ali oddajo preostalih govedi. Če rejec odredbe ne bo izpolnil, bo živali odvzela uprava. Po informacijah časnika naj bi bil zadnji dan za izpolnitev odredbe prav petek, 13. november.

Odločitev pomeni pomemben premik v obravnavi primera, saj nadaljnje bivanje živali na kmetiji ni več predvideno kot trajna rešitev. Inšpekcija do izteka roka spremlja izvajanje odrejenih ukrepov in stanje živali.

Veterinarji ocenili njihovo stanje, rejcu odredili oskrbo in označitev

UVHVVR je za Dnevnik pojasnila, da so preživele živali na paši ocenili tudi glede na njihovo telesno kondicijo. Na petstopenjski lestvici, pri kateri ocena ena pomeni najslabše, pet pa najboljše stanje, so tridesetim govedom dodelili ocene od tri do štiri.

Kljub takšni oceni je moral rejec izpolniti dodatne zahteve. Veterinarska inšpekcija mu je odredila vsakodnevno zagotavljanje zadostnih količin vode in krme ter ustrezno označitev živali, ki niso bile označene skladno s predpisi.

Pri treh prašičih so pristojni ugotovili primerno prehranjenost, vendar so rejcu odredili čiščenje hlevskih prostorov. Omogočili so mu, da prašiče proda ali jih zakolje za lastno uporabo v skladu s predpisi.

Za razliko od goveda torej pri prašičih ni bila navedena enaka zahteva po prodaji oziroma oddaji z napovedanim odvzemom. Uradni veterinar naj bi do izvedbe odrejenih ukrepov redno preverjal njihovo stanje in razmere na gospodarstvu.

Dvanajst poginulih živali odkrili med rednim pregledom

Primer je prišel na dan 2. novembra, ko je veterinar praktik med rednim uradnim pregledom kmetijskega gospodarstva naletel na hude nepravilnosti. O sumu neprimernega ravnanja z govedom je obvestil veterinarsko inšpekcijo, ki je nemudoma opravila nadzor.

V hlevu in njegovi okolici so našli najmanj dvanajst poginulih živali. Po prvih ocenah UVHVVR je bil najverjetnejši razlog pogina pomanjkanje ustrezne oskrbe s hrano in vodo. Zaradi videza in stanja trupel so pristojni posumili, da so živali poginjale v različnih časovnih obdobjih.

Uradni veterinar je odredil odstranitev trupel in forenzično preiskavo, s katero bodo ugotavljali vzroke ter čas poginov. Ta postopek je pomemben tudi za morebitno nadaljnje ugotavljanje odgovornosti za ravnanje z živalmi.

Lokalni portal Ovtar24 je po pridobljenih pojasnilih veterinarske uprave poročal, da so bili na kmetiji od leta 2022 opravljeni redni pregledi in da pri pregledu julija 2025 niso ugotovili odstopanj pri oskrbi z vodo in krmo. Takrat so sicer zaznali določene pomanjkljivosti pri vzdrževanju objektov in označevanju dveh živali.

Prav dejstvo, da je bil tako hud primer odkrit šele ob naslednjem pregledu, je odprlo širšo razpravo o pogostosti in učinkovitosti nadzora nad rejo živali.

Poslanka Meira Hot zahteva odgovore od kmetijskega ministra

Dogajanje je dobilo tudi politično razsežnost. Vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Meira Hot je na ministra za kmetijstvo Janeza Ciglerja Kralja naslovila pisno poslansko vprašanje, v katerem je izpostavila predvsem odločitev, da preživele živali po odkritju poginulih niso bile takoj odvzete.

»Ali odkritje dvanajstih poginulih živali samo po sebi ne predstavlja dovolj resnega opozorila, da je treba nemudoma zaščititi tudi vse preostale živali?« je vprašala poslanka, kot poroča Dnevnik.

Hotova meni, da bi morala biti v takšnih primerih prednostna naloga pristojnih služb celovita presoja ogroženosti preživelih živali. Če bi bilo ugotovljeno tveganje, bi po njenem mnenju moral slediti začasen odvzem, ustrezna veterinarska oskrba in namestitev v prehodnem hlevu.

Pri tem je opozorila tudi na primer iz letošnjega avgusta, ko so na kmetiji Marjana Špura v Prlekiji odkrili pet govejih trupel, zasutih z gnojem. Ob prihodu inšpektorjev so bile tam še tri žive krave, vendar je bila ena v tako slabem stanju, da jo je moral veterinar usmrtiti. Preostali dve so rejcu odvzeli, namestili v prehodni hlev v Lenartu in ju pozneje prodali.

Primerjava je po njenem mnenju pomembna zaradi vprašanja enotnih meril pri odločanju o odvzemu živali. Različni ukrepi v podobno hudih primerih lahko v javnosti ustvarijo dvom o doslednosti izvajanja predpisov, čeprav mora inšpekcija v vsakem postopku presojati konkretne okoliščine.

Tina Gaber Golob ostro kritizirala pristojne

Na dogajanje se je odzvala tudi Tina Gaber Golob, soproga nekdanjega predsednika vlade Roberta Goloba, ki se je v preteklih letih javno zavzemala za spremembe zakonodaje na področju zaščite živali.

Na družbenih omrežjih je kritizirala kmetijskega ministra Janeza Ciglerja Kralja in vodstvo veterinarske uprave. Ministru je očitala, da bi moral za zaščito živali pokazati vsaj toliko prizadevanja, kot ga je po njenih besedah država namenila nakupu njegovega službenega avtomobila.

Posebej ostra je bila do vršilke dolžnosti generalne direktorice UVHVVR Andreje Bizjak. Po poročanju Dnevnika ji je očitala hladno uradniško odzivanje na primer, v katerem je poginilo dvanajst živali.

»Boste poskrbeli za preostale živali, ki so ostale tam, ali čakamo nove smrti?« se je med drugim vprašala Gaber Golobova.

Njene izjave so del širših javnih odzivov, v katerih zaščitniki živali in posamezni politični predstavniki zahtevajo hitrejše ukrepanje ter strožji nadzor v primerih suma hudega zanemarjanja rejnih živali.

Veterinarska zbornica opozarja: Pregledi bi morali biti vsako leto

Odkritje v Zgornji Voličini je ponovno odprlo vprašanje, kako pogosto bi morali veterinarji pregledovati kmetijska gospodarstva, na katerih redijo živali.

Predsednik Veterinarske zbornice Slovenije Tomo Wankmüller je opozoril, da bi bilo treba ponovno uvesti vsakoletne redne uradne veterinarske preglede na vseh kmetijah z živalmi, kot so se v preteklosti že izvajali.

Po oceni zbornice bi lahko prav pogostejši pregledi omogočili zgodnejše odkrivanje neustreznih razmer. Na kmetiji Jurša je bilo namreč stanje razkrito ob rednem veterinarskem pregledu, brez katerega bi lahko pogini po oceni zbornice ostali neopaženi še dlje časa.

UVHVVR po drugi strani pojasnjuje, da sedanji sistem temelji na oceni tveganja, potrebah posameznih področij živinoreje in razpoložljivih sredstvih. Država zato vsako leto ne pregleduje vseh gospodarstev, temveč nadzore usmerja glede na ugotovljena tveganja.

V letih 2021 in 2022 so bili tako v ospredju pregledi perutninskih obratov, v letih 2023 in 2024 pregledi z vidika dobrobiti živali, v letih 2025 in 2026 pa prašičerejski obrati.

Uprava poudarja, da je za ustrezno oskrbo in zdravje živali primarno odgovoren rejec. Po njenem mnenju je treba pri morebitni uvedbi vsakoletnih pregledov vseh gospodarstev poleg finančnih možnosti upoštevati tudi strokovno utemeljenost takšnega sistema.

Skoraj 35 tisoč veterinarskih pregledov v enem letu

Podatki UVHVVR kažejo, da je bilo leta 2025 opravljenih 34.989 uradnih veterinarskih pregledov, za katere je uprava veterinarskim organizacijam izplačala približno 3,57 milijona evrov.

Obseg živinoreje v Sloveniji je velik. Po podatkih iz centralnih registrov je bilo februarja 2025 evidentiranih 25.522 obratov z govedom, 8.222 obratov z drobnico in 6.726 obratov s kopitarji. V registru prašičev je bilo skoraj 4.000 komercialnih in približno 6.950 nekomercialnih obratov.

Ti podatki kažejo, kako obsežen bi bil sistem vsakoletnih pregledov vseh gospodarstev. Hkrati pa primeri hudega zanemarjanja živali odpirajo vprašanje, ali sedanji način izbire gospodarstev za nadzor dovolj hitro prepozna najresnejša tveganja.

Veterinarska zbornica zagovarja pogostejše preglede, UVHVVR pa poudarja pomen strokovno usmerjenega nadzora. Razprava o morebitnih spremembah bo zato morala upoštevati tako varstvo živali kot dejanske možnosti izvajanja nadzora.

Petek, 13. november, bi lahko bil odločilen

Za trideset preživelih govedi na kmetiji Jurša je zdaj najpomembnejši iztek roka, ki ga je postavila veterinarska inšpekcija. Po informacijah Dnevnika naj bi se to zgodilo v petek, 13. novembra.

Rejec mora do takrat govedo prodati ali oddati. Če odredbe ne bo izpolnil, bo po pojasnilih UVHVVR sledil odvzem živali. Pristojni medtem nadaljujejo nadzor nad njihovo oskrbo in izvajanjem odrejenih ukrepov.

Primer je postal eden od odmevnejših opozoril na problem zanemarjanja rejnih živali v Sloveniji. Dvanajst poginulih govedi, ki so jih našli v različnih stopnjah razkroja, je sprožilo ogorčenje javnosti, najnovejši ukrepi pa bodo pokazali, kako bo veterinarska inšpekcija zagotovila nadaljnjo oskrbo preživelih živali.

Petek bo tako pomemben predvsem za trideset govedi, ki so ostala na kmetiji. Njihova nadaljnja usoda je odvisna od izpolnitve inšpekcijske odredbe, primer pa ostaja tudi resno opozorilo o pomenu pravočasnega odkrivanja in preprečevanja zanemarjanja živali.