Netanjahu naj bi Trumpa vsak dan klical in zahteval nov napad na Iran: V ozadju vojne poteka hud diplomatski boj

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države z Iranom z vojaškega vidika praktično opravile in da za zdaj ne vidi potrebe po novi obsežni ofenzivi. Toda za kulisami njegovega prizadevanja za končanje skoraj devetmesečne vojne naj bi potekal intenziven boj za nadaljnjo usmeritev ameriške politike.

Britanski Financial Times poroča, da naj bi izraelski premier Benjamin Netanjahu Trumpa klical vsak dan in ga prepričeval v obnovitev napadov na Iran, medtem ko naj bi voditelji arabskih držav in Turčije ameriškega predsednika pozivali k umiritvi razmer.

Informacije o domnevnem izraelskem pritisku prihajajo od virov, seznanjenih z diplomatskimi pogovori, vendar jih izraelska in ameriška stran nista uradno potrdili.

Trump napoveduje konec vojne, a ameriška vojska ostaja pripravljena

Donald Trump je v ponedeljek, 9. novembra, po srečanju s katarskim premierjem Mohamedom bin Abdulrahmanom al Tanijem v Beli hiši stopil pred novinarje in nakazal, da bi se vojna z Iranom lahko približevala koncu. Njegove izjave so pomenile opazen premik od predhodnih groženj z novimi obsežnimi napadi proti Teheranu.

»Z Iranom smo z vojaškega vidika praktično opravili. Za zdaj ohranjamo obstoječe stanje,« je dejal ameriški predsednik. Ob tem je poudaril, da takšno odločitev podpirajo tudi države v iranski soseščini, ki si ne želijo novega širjenja spopadov.

Trump je ocenil, da so ameriške in izraelske operacije močno oslabile iransko vojaško vodstvo in zmogljivosti. Kljub temu je opozoril, da ameriške sile ostajajo pripravljene na ponovno posredovanje, če bi se okoliščine spremenile.

Po poročanju Reutersa je predsednik pojasnil, da se mu nova vojaška akcija trenutno ne zdi potrebna, vendar so ameriške sile pripravljene na ukrepanje. Izrazil je tudi pričakovanje, da bi se konflikt lahko končal razmeroma kmalu.

Toda ameriške besede o možnem koncu vojne še ne pomenijo konca vojaških operacij. Združene države še vedno izvajajo pomorsko blokado iranskih pristanišč, v zadnjih dneh pa so bile izvedene tudi omejene vojaške akcije proti iranskim ciljem.

Financial Times: Netanjahu naj bi Trumpa klical vsak dan

Najodmevnejši del novega poročanja prihaja iz britanskega časnika Financial Times, ki je razkril domnevne pritiske izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na ameriškega predsednika. Po navedbah osebe, ki je bila seznanjena s pogovori, naj bi Netanjahu Trumpa vsak dan pozival, naj odobri novo vojaško ofenzivo proti Iranu.

Vir je britanskemu časniku povedal, da izraelski premier vztrajno zagovarja nadaljevanje vojaških operacij, medtem ko mu poskušajo nasprotovati posamezniki znotraj Bele hiše in zunaj ameriške administracije, ki si ne želijo ponovnega zaostrovanja konflikta.

Financial Times je navedbe pridobil v okviru poročanja o diplomatskih prizadevanjih za končanje vojne. Časnik se sklicuje na sogovornike, ki so seznanjeni s pogovori med političnimi voditelji in dogajanjem v ozadju pogajanj. Trditev o vsakodnevnih klicih temelji na informacijah neimenovanega vira, zato je ni mogoče obravnavati kot uradno potrjeno dejstvo.

Pri tem je pomembna tudi druga plat poročanja. Kot navajata izraelski Times of Israel in turška tiskovna agencija Anadolu, je drug vir, ki pozna razmere v Izraelu, potrdil, da Netanjahu podpira obnovitev vojaških operacij proti Iranu, vendar je zanikal, da bi trenutno potekala organizirana kampanja pritiskov na Trumpa.

To pomeni, da se navedbe virov razlikujejo predvsem glede intenzivnosti in načina izraelskega prizadevanja za nadaljevanje vojne. Da Netanjahu zagovarja ostrejši pristop do Teherana, potrjuje tudi njegovo javno politično stališče, medtem ko pogostost in vsebina domnevnih telefonskih klicev ostajata predmet medijskega poročanja.

Viri za Axios razkrili še en pomemben pogovor

Poročanje Financial Timesa ni edino, ki nakazuje nesoglasja med Washingtonom in Jeruzalemom glede nadaljnjih vojaških operacij. Ameriški portal Axios je po navedbah medijev, ki povzemajo njegovo poročanje, že pred tem pridobil informacije o pogovoru med Trumpom in Netanjahujem v preteklem tednu.

Ameriški uradniki naj bi pogovor opisali kot odkrit oziroma neposreden. Po navedbah virov iz Bele hiše naj bi izraelski premier zagovarjal začetek novih napadov neposredno po ameriških vmesnih volitvah, vendar se je Trump odločil dati prednost nadaljevanju diplomatskih pogajanj.

Tudi te informacije temeljijo na poročanju o nejavnih pogovorih in ne na uradnem prepisu pogovora med voditeljema. Njihov pomen je predvsem v tem, da nakazujejo razhajanja glede časa in načina nadaljnjega ukrepanja proti Iranu.

Za izraelsko vodstvo je iranski jedrski in vojaški program dolgoročna varnostna grožnja, Netanjahu pa že dlje časa zagovarja odločno vojaško ukrepanje. Trump se medtem sooča z naraščajočim domačim pritiskom zaradi posledic vojne in gospodarskih težav, ki so se odrazile tudi na ameriških vmesnih volitvah.

Arabski voditelji poskušajo preprečiti novo ofenzivo

Na drugi strani diplomatskega spora so voditelji več držav Bližnjega vzhoda, ki se bojijo, da bi obnovitev obsežnih ameriških in izraelskih napadov povzročila novo iransko povračilno akcijo ter dodatno destabilizirala regijo.

Financial Times poroča, da so v zadnjih dneh s Trumpom govorili savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman, predsednik Združenih arabskih emiratov Mohamed bin Zajed al Nahjan, katarski emir Tamim bin Hamad al Tani in turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Njihovo skupno sporočilo naj bi bilo, da je treba diplomatskim prizadevanjem dati več časa in preprečiti novo stopnjevanje spopadov.

Za zalivske države bi nadaljevanje vojne lahko pomenilo neposredno varnostno grožnjo. Iran je že opozoril, da bi se lahko na nove napade odzval tudi širše, kar povečuje zaskrbljenost zaradi morebitnih napadov na regionalno infrastrukturo in pomembne prometne poti.

Trump je po srečanju s katarskim premierjem na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da si Katar, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Bahrajn, Kuvajt in druge države želijo ohraniti sedanje stanje. Njegova objava je skladna s poročanjem o pritiskih regionalnih voditeljev, naj se Washington vzdrži nove obsežne vojaške operacije.

Katar ima pri tem posebno vlogo, saj posreduje med Washingtonom in Teheranom. Ponedeljkovo srečanje katarskega premierja s Trumpom je bilo zato pomemben del prizadevanj za oblikovanje dogovora, ki bi omogočil zmanjšanje napetosti.

Ugibanja o novih napadih so se okrepila pred ameriškimi volitvami

Možnost nove ameriške ofenzive proti Iranu se v medijih ni pojavila šele po zadnjih Trumpovih izjavah. Kot poroča Washington Post, je ameriški predsednik že pred vmesnimi volitvami razpravljal s svetovalci o različnih vojaških možnostih, obenem pa povečeval prisotnost ameriških sil v bližini Irana.

V tednih pred volitvami so se zato pojavila ugibanja, da bi Washington lahko po končanem glasovanju obnovil obsežne napade. Takšna pričakovanja so izhajala iz ameriških vojaških priprav, Trumpovih javnih opozoril Teheranu in političnih ocen o tem, kako bi vojna lahko vplivala na volilni izid.

Vendar so vmesne volitve prinesle hud udarec Trumpovim republikancem. Vojna z Iranom, visoke cene goriv in gospodarsko nezadovoljstvo so postali pomemben del političnih razprav v ZDA. Po poročanju Washington Posta je podpredsednik JD Vance javno opozoril, da je bila vojna eden od razlogov za izgubo podpore republikanskih volivcev.

Trumpovo sedanje poudarjanje pogajanj je zato mogoče razumeti tudi v kontekstu notranjepolitičnih pritiskov. To je politična razlaga okoliščin, ne pa dokaz, da se je predsednik za umiritev razmer odločil izključno zaradi volilnega poraza.

Ob tem se ameriška administracija sooča tudi z vprašanji zakonitosti in odgovornosti za vodenje vojne. Republikanski kongresnik Thomas Massie je sprožil pobudo za postopek odstavitve obrambnega ministra Peta Hegsetha, medtem ko Trump njegovo delo še naprej zagovarja.

Vojna še vedno traja, čeprav Trump govori o zmagi

Združene države in Izrael so vojaško operacijo proti Iranu začele 28. februarja letos. Konflikt se je v naslednjih mesecih razširil in povzročil resne posledice za regionalno varnost, pomorski promet ter svetovne energetske trge.

Trump je med vojno večkrat razglasil uspeh ameriških operacij, vendar je hkrati ohranjal možnost novih napadov. Tudi tokratna izjava, da so z Iranom vojaško praktično opravili, ne pomeni formalnega mirovnega sporazuma ali popolne ustavitve sovražnosti.

Ameriška vojska nadaljuje blokado iranskih pristanišč. Po poročanju N1 in tujih medijev je v zadnjem tednu izvedla več omejenih napadov, med drugim na iransko zračno obrambo. V soboto je onesposobila tudi trgovsko ladjo, za katero Washington trdi, da je poskušala prebiti pomorsko blokado.

Takšne operacije kažejo, da Združene države kljub diplomatskim prizadevanjem ohranjajo vojaški pritisk na Teheran. Iran pa še vedno razpolaga z vojaškimi zmogljivostmi, zaradi katerih bi lahko obnovitev obsežnih napadov sprožila nevaren povračilni odziv.

Trumpova ocena o praktično končanem vojaškem delu konflikta je zato predvsem politično in vojaško stališče ameriškega predsednika. Dejanske razmere ostajajo precej bolj zapletene.

Iran zahteva odpravo blokade, sankcij in odškodnino

Med Washingtonom in Teheranom ostajajo velike razlike glede pogojev za konec vojne. Iran zahteva odpravo ameriške pomorske blokade, umik gospodarskih sankcij, sprostitev zamrznjenega iranskega premoženja in prenehanje sovražnosti v širši regiji.

Med iranskimi zahtevami je tudi odškodnina za vojno škodo. Teheran vztraja, da mora morebitni dogovor vključevati tudi konec izraelskih operacij v Libanonu in druge varnostne zaveze, ki bi preprečile ponovno zaostrovanje.

Po poročanju Financial Timesa posredniki obravnavajo možnost začasnega dogovora, ki bi vključeval ponovno odprtje Hormuške ožine za pomorski promet v zameno za omilitev ameriških omejitev. Vendar ostajajo odprta vprašanja zaporedja ukrepov in nadaljnje obravnave iranskega jedrskega programa.

Posebej občutljivo je vprašanje iranskih zalog visoko obogatenega urana. Washington zahteva stroga zagotovila, da Iran ne bo razvijal jedrskega orožja, ter dostop mednarodnih inšpektorjev do jedrskih objektov. Teheran nasprotuje predaji svojih zalog urana v tujino.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je po poročanju Al Džazire poudaril, da vojne ni mogoče končati z nadaljnjo uporabo vojaške sile ali zaostrovanjem sankcij, temveč z medsebojnim spoštovanjem. Zavrnil je Trumpove trditve o doseženih ameriških ciljih in vztrajal, da mora Washington spremeniti svoj pristop.

Bo Trump prisluhnil Netanjahuju ali arabskim zaveznicam?

V prihodnjih dneh bo eno najpomembnejših vprašanj, ali bo Trump vztrajal pri pogajanjih ali se bo ponovno odločil za obsežnejše vojaško posredovanje. Njegove zadnje izjave nakazujejo, da trenutno daje prednost diplomaciji, vendar ameriške vojaške možnosti ostajajo odprte.

Poročanje Financial Timesa razkriva, kako različni interesi naj bi vplivali na ameriško odločanje. Izraelski premier zagovarja nadaljnji pritisk na Iran, regionalni voditelji opozarjajo na nevarnost širjenja konflikta, v ameriški administraciji pa se po navedbah virov prav tako pojavljajo nasprotovanja novi ofenzivi.

Pri tem je treba razlikovati med preverljivimi javnimi dejanji in informacijami iz zakulisja. Trumpove izjave, srečanje s katarskim premierjem in nadaljevanje ameriške blokade so javno potrjeni dogodki. Trditve o vsakodnevnih Netanjahujevih telefonskih klicih in notranjih pritiskih v Beli hiši pa izhajajo iz novinarskega poročanja na podlagi neimenovanih sogovornikov.

Za zdaj je jasno predvsem to, da vojna še ni končana in da se boj za njeno nadaljevanje ali ustavitev ne odvija samo na bojišču, temveč tudi za zaprtimi vrati Bele hiše. Trump govori o možnosti miru, Netanjahu po navedbah Financial Timesa zagovarja novo ofenzivo, arabski voditelji pa opozarjajo, da bi lahko ponovni obsežni napadi sprožili še nevarnejši konflikt.

Spletno uredništvo