Srbijo je po zgodovinskem volilnem porazu političnega tabora Aleksandra Vučića zajel val aretacij, ki sega v sam vrh državnih institucij, policije in poslovnega sveta. V samo dveh tednih po predčasnih parlamentarnih volitvah 25. oktobra so zaradi suma različnih kaznivih dejanj pridržali več kot 90 ljudi. Med njimi so visoki policijski funkcionarji, predstavniki lokalnih oblasti, direktorji državnih ustanov in lastnik banke Alta.
Preiskovalci obravnavajo sume korupcije, zlorabe uradnega položaja, pranja denarja, volilnih nepravilnosti in nasilja nad protestniki. Dogajanje je še posebej odmevno, ker so se številne preiskave začele premikati, še preden je zmagovalna Študentska lista formalno prevzela oblast.
Dva tedna po volitvah aretacije segle v vrh državnega aparata
V Srbiji se po parlamentarnih volitvah 25. oktobra nadaljujejo obsežne policijske in tožilske preiskave. Po podatkih, ki jih je v ponedeljek objavila srbska javna radiotelevizija RTS, je bilo v dveh tednih pridržanih več kot 90 ljudi. Gre za več ločenih kazenskih zadev, ki vključujejo različne oblike domnevnih zlorab, od nepravilnosti pri upravljanju javnih sredstev do nasilja in suma nezakonitega ravnanja policistov.
Med najbolj odmevnimi so aretacije nekaterih najvišjih predstavnikov policije. Pridržali so načelnika uprave kriminalistične policije Marka Kričaka, vodjo službe za zatiranje kriminalitete Boška Sekulića in poveljnika specialne protiteroristične enote Igorja Žmirića. V različnih preiskavah se je znašlo tudi več drugih policistov.
Val aretacij je zajel še predstavnike državnih ustanov in lokalnih oblasti. Med pridržanimi so vojvodinski pokrajinski sekretar za socialno politiko Predrag Vuletić, direktor državnega hidrometeorološkega zavoda Jugoslav Nikolić, upravnik zapora Zabela Rodoljub Rončević in predsednik občine Inđija Marko Gašić.
Med najbolj izpostavljenimi imeni je tudi Davor Macura, lastnik banke Alta, ki so ga pridržali v preiskavi domnevnih finančnih nepravilnosti. Njegova aretacija je sprožila posebno pozornost zaradi povezav banke s poslovnimi in političnimi krogi, ki so bili blizu dosedanji oblasti.
Vse omenjene postopke povezuje predvsem čas njihovega začetka oziroma pospešitve po volitvah. Ne gre za eno samo kazensko preiskavo, prav tako aretacija posameznika še ne pomeni, da je njegova krivda dokazana.
Študenti premagali Vučićev politični tabor
Dogajanje je neposredno povezano z velikim političnim preobratom v Srbiji. Na predčasnih parlamentarnih volitvah je zmagala Študentska lista, ki je nastala iz množičnega protestnega gibanja proti korupciji in delovanju državnih institucij.
Po uradnih rezultatih srbske republiške volilne komisije je Študentska lista osvojila 140 od 250 poslanskih sedežev in s tem absolutno večino v parlamentu. Lista Aleksandar Vučić – Združena Srbija je prejela 103 sedeže, preostalih sedem pa so osvojile liste narodnih manjšin in drugih političnih skupin.
Volilni izid je pomenil konec dolgoletne parlamentarne prevlade Vučićevega političnega tabora. Študentsko gibanje je podporo gradilo predvsem na zahtevah po odgovornosti za korupcijo, neodvisnem pravosodju in delovanju institucij brez političnih pritiskov.
Pomemben del protestnega gibanja se je razvil po tragediji na železniški postaji v Novem Sadu novembra 2024, ko je zrušitev nadstreška sprožila množične proteste in zahteve po ugotovitvi odgovornosti za nepravilnosti pri infrastrukturnih projektih.
Volilna zmaga je zato dobila pomen, ki presega običajno menjavo parlamentarnih večin. Za številne podpornike študentskega gibanja pomeni možnost, da se ponovno odprejo preiskave, ki so po njihovem prepričanju predolgo ostajale brez ustreznega epiloga.
Preiskave policijskega nasilja, ki so dolgo ostajale brez razpleta
Posebno pozornost vzbujajo aretacije policistov, osumljenih nasilja nad udeleženci protivladnih protestov. Med najbolj izpostavljenimi je primer domnevnega trpinčenja študentov in drugih državljanov v garaži stavbe srbske vlade avgusta 2025.
Po poročanju Radia Svobodna Evropa so preiskovalci ponovno obravnavali navedbe o fizičnem nasilju, grožnjah in nezakonitem ravnanju policistov med pridržanjem protestnikov. Med osumljenimi se je znašel tudi Igor Žmirić, ki je bil v času obravnavanega dogodka namestnik poveljnika enote za varovanje določenih oseb in objektov.
Študentka beograjske fakultete za politične vede Nikolina Sinđelić je že pred tem javno opozarjala na domnevno policijsko nasilje in grožnje, ki naj bi jih doživela med protesti. Po aretacijah je za Radio Svobodna Evropa povedala, da zdaj končno mirneje spi. Njene besede odražajo olajšanje dela protestnikov, ki so več mesecev zahtevali preiskavo ravnanja policije.
Še posebej resne so navedbe tožilstva o oviranju preiskave. Po poročanju Radia Svobodna Evropa je pristojno tožilstvo pojasnilo, da je posnetke nadzornih kamer iz garaže zahtevalo že šest dni po dogodku, vendar jih ni prejelo. Pozneje je bilo obveščeno, da so bili posnetki samodejno izbrisani po 30 dneh.
Takšne okoliščine odpirajo vprašanja o ravnanju državnih organov in morebitnem preprečevanju zbiranja dokazov. O kazenski odgovornosti posameznih osumljencev bodo odločala sodišča.
Lastnik banke Alta med najbolj odmevnimi pridržanimi
Ena največjih gospodarskih zgodb po volitvah je aretacija Davorja Macure, lastnika banke Alta. Preiskovalci ga skupaj z drugimi osumljenci povezujejo z domnevnim nezakonitim ravnanjem z denarjem iz bančnega trezorja.
Po poročanju Financial Timesa so srbski organi sprožili preiskavo zaradi suma nepooblaščenega dostopa do trezorja in odnašanja denarja v vrednosti približno 380 milijonov evrov. Banka je bila že pred tem pod drobnogledom zaradi poslovnih povezav in vprašanj o izvoru posameznih sredstev.
Srbska centralna banka je banki Alta odvzela dovoljenje za poslovanje, sledili pa so postopki, povezani s prenehanjem njenega delovanja. Primer je pritegnil tudi mednarodno pozornost, saj je banka poslovala v okolju, povezanem z večjimi finančnimi transakcijami in tujimi vlagatelji.
Macura očitke zavrača. Po poročanju Financial Timesa trdi, da je bila banka zaprta brez ustreznega postopka, medtem ko predstavniki dosedanje oblasti zavračajo trditve, da bi banka delovala kot finančno orodje Vučićevega političnega kroga.
Prav zato je pomembno razlikovati med očitki preiskovalcev, političnimi ocenami in dejansko dokazanimi kaznivimi dejanji. Primer banke Alta bo eden pomembnejših preizkusov, ali bodo nove preiskave pripeljale tudi do pravnomočnih sodnih odločitev.
Nadzor nad vsemi 87 tožilstvi v državi
Eden najpomembnejših dogodkov po volitvah se ni zgodil na policijskih postajah, temveč v pravosodju. Vrhovna državna tožilka Zagorka Dolovac je 28. oktobra, tri dni po volitvah, odredila nadzor nad delom vseh 87 tožilstev v Srbiji.
Za pregled je bila oblikovana posebna petčlanska komisija, katere naloga je preveriti obravnavanje zadev, pri katerih obstajajo sumi političnega vplivanja, prikrivanja nepravilnosti ali privilegirane obravnave posameznikov, povezanih s prejšnjo oblastjo.
Profesor beograjske pravne fakultete Goran Ilić je za RTS ocenil, da aktualno dogajanje kaže na začetek depolitizacije institucij. Po njegovem mnenju so tožilstva in sodišča začela ukrepati v zadevah, za katere so imela pristojnosti že prej, vendar so postopki obstali.
Podobne ugotovitve je Ilić predstavil tudi za Radio Svobodna Evropa. Opozoril je na ovire znotraj policije, tožilstva in sodstva, zaradi katerih nekatere preiskave niso napredovale, čeprav so obstajale podlage za njihovo obravnavo.
Za Študentsko listo je neodvisno delovanje tožilstva ena osrednjih političnih zahtev. Njen kandidat Nemanja Đurić je ob začetku nadzora poudaril, da volilni rezultat odpira možnost za osvoboditev institucij političnih pritiskov in ponovno obravnavo doslej blokiranih primerov.
Aretacije tudi zaradi domnevnega kupovanja glasov in nasilja
Del postopkov je neposredno povezan z oktobrskimi volitvami. Srbska organizacija za spremljanje volitev CRTA je do 8. novembra evidentirala najmanj 29 aretacij v primerih, povezanih z volilnim dogajanjem.
Pet ljudi je bilo aretiranih zaradi suma kupovanja glasov, najmanj 24 pa zaradi groženj in nasilja med volilno kampanjo, na dan glasovanja ali neposredno po njem.
Med preiskovanimi primeri so tudi sumi, da so posamezniki volivcem ponujali denar za podporo Vučićevi listi. V enem od primerov naj bi za glas ponudili 6.000 srbskih dinarjev. Preiskovalci obravnavajo tudi domnevne nepravilnosti pri prijavljanju prebivališč in zagotavljanju volilne podpore.
Posebej odmevni so bili nasilni incidenti po razglasitvi volilnih rezultatov. V mestu Ub so po napadu na državljane in študente, ki so proslavljali zmago Študentske liste, pridržali najmanj 14 ljudi. V Nišu so policisti aretirali šest osumljencev zaradi napada na člane mobilnih ekip Študentske liste na dan volitev.
Organizacija CRTA opozarja, da je treba te primere razlikovati od drugih preiskav, ki so se začele ali pospešile po volitvah. Skupno število več kot 90 pridržanih namreč vključuje tudi primere, ki niso neposredno povezani z glasovanjem.
Vučić zavrača očitke in govori o političnem obračunavanju
Aleksandar Vučić po volilnem porazu ostaja eden najglasnejših kritikov dogajanja. V javnih nastopih je novo politično večino obtožil političnega obračunavanja in dogajanje označeval kot revolucionarni teror.
Po poročanju Associated Press je zavrnil namige o svoji povezanosti s kriminalnimi dejanji in zatrdil, da se morebitne aretacije ne boji, saj po njegovem prepričanju proti njemu ni dokazov.
Predstavniki dosedanje oblasti opozarjajo na nevarnost politično motiviranih postopkov, medtem ko podporniki Študentske liste vztrajajo, da gre za začetek vzpostavljanja odgovornosti in neodvisnega delovanja institucij.
Tudi del pravosodnih organov je opozoril na politične pritiske. Višje javno tožilstvo v Beogradu je po poročanju Associated Press izrazilo zaskrbljenost zaradi ozračja preganjanja in pritiskov, ki naj bi bili usmerjeni proti posameznim tožilcem.
Takšna opozorila kažejo, da bo prehod v novo politično obdobje v Srbiji potekal v izrazito napetem ozračju. Odločilno bo, ali bodo preiskave temeljile na dokazih in zakonitih postopkih ter ali bodo sodišča lahko odločala neodvisno od političnih pričakovanj.
Ali se v Srbiji res podira dolgoletni sistem oblasti?
Val aretacij je v Srbiji sprožil razpravo o tem, ali se po volitvah začenja razgradnja političnega sistema, ki je bil dolga leta povezan z Vučićevo Srbsko napredno stranko.
Nekateri pravni strokovnjaki in predstavniki civilne družbe ocenjujejo, da so se po volilnem porazu spremenila razmerja moči, zaradi česar imajo posamezniki v policiji, tožilstvu in drugih institucijah več prostora za ukrepanje brez političnih pritiskov.
Predsednica organizacije YUKOM Katarina Golubović je za Radio Svobodna Evropa ocenila, da je val aretacij povezan tudi z odločitvami ljudi znotraj institucij, ki zdaj menijo, da je treba na zahteve študentskega gibanja odgovoriti z dejanskim delovanjem.
Vendar število aretacij samo po sebi še ni dokaz uspešne reforme pravosodja. Pomembno bo, koliko postopkov bo pripeljalo do obtožnic, koliko jih bo obstalo pred sodišči in ali bodo preiskovalci enaka merila uporabljali tudi za predstavnike prihodnje oblasti.
Prav to je poudaril tudi Goran Ilić, ki je opozoril, da aretacija še ne pomeni krivde in da mora za vse osumljene veljati domneva nedolžnosti.
Srbija se tako po volitvah sooča z enim najobsežnejših valov preiskav zoper visoke predstavnike državnih institucij v zadnjih letih. Več kot 90 aretacij je močno pretreslo politično in družbeno dogajanje, toda resnična prelomnica bo nastopila šele, če bodo postopki pokazali, da lahko policija, tožilstvo in sodišča delujejo neodvisno od tega, kdo ima politično oblast.
Spletno uredništvo
