Slovenski sistem pregona najzahtevnejših oblik kriminala čakajo velike spremembe. Državni zbor je v četrtek razpravljal o tako imenovanem zakonu o Skoku, ki predvideva preoblikovanje sedanjega Specializiranega državnega tožilstva in ustanovitev povsem novega specializiranega sodišča. Vladajoči v njem vidijo način za hitrejši in učinkovitejši pregon korupcije in organiziranega kriminala, iz opozicije, sodstva in tožilstva pa prihajajo resna opozorila. Eno najbolj občutljivih vprašanj je, koliko vpliva bi po novi ureditvi pri imenovanju tožilcev dobila politika.
Razprava o zakonu o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, ki je dobil precej bolj zapomnljivo ime zakon o Skoku, je v četrtek zaposlovala državni zbor.
Gre za eno pomembnejših pravosodnih reform nove vlade in eno glavnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja. Ustanovitev specializiranega tožilstva in sodišča za pregon korupcije je bila nato vključena tudi v koalicijsko pogodbo.
Predlog je v parlament prišel po nujnem postopku, kar je že samo po sebi povzročilo precej polemik. Toda vprašanje hitrosti sprejemanja zakona je le del precej širšega spora. Če bo zakon dokončno sprejet, se bo namreč spremenila pomembna struktura slovenskega kazenskega pravosodja.
Kaj sploh je Skok?
Najprej je treba razjasniti nekaj, kar se ob imenu Skok hitro izgubi. Slovenija že ima Specializirano državno tožilstvo (SDT), ki preganja najzahtevnejše oblike gospodarskega in organiziranega kriminala ter korupcije.
Predlog sedanje Specializirano državno tožilstvo preoblikuje oziroma preimenuje v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Na novo bi določili tudi katalog kaznivih dejanj, ki bi sodila v njegovo pristojnost, ter spremenili nekatera pravila glede razpisovanja prostih mest, imenovanja tožilcev in ocenjevanja njihovega dela.
Še večja organizacijska sprememba se obeta na sodiščih.
Danes imamo štiri specializirane sodne oddelke, po novi ureditvi pa bi jih nadomestilo eno Specializirano sodišče Republike Slovenije za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Sedež bi imelo v Ljubljani, položaj okrožnega sodišča, pristojno pa bi bilo za celotno Slovenijo. O pritožbah na njegove odločitve bi odločalo izključno Višje sodišče v Mariboru.
Zakaj vlada pravi, da spremembe potrebujemo?
Minister za pravosodje Mihael Zupančič zakon predstavlja kot enega ključnih ukrepov v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.
Argument zagovornikov reforme je precej preprost: postopki v zahtevnih korupcijskih in gospodarskih zadevah trajajo predolgo, javnost pa pogosto spremlja velike afere, ki več let nimajo pravnomočnega sodnega epiloga.
Na parlamentarnem odboru so zagovorniki zakona navajali podatke Evropske komisije, po katerih je povprečno trajanje nekaterih korupcijskih postopkov na sodiščih prve stopnje doseglo skoraj 600 dni.
Vlada želi zato policijo, specializirano tožilstvo in specializirano sodišče tesneje povezati v sistem, namenjen najzahtevnejšim primerom korupcije, organiziranega in gospodarskega kriminala. Po pojasnilih pravosodnega ministrstva je cilj predvsem hitrejše obravnavanje zadev in zmanjšanje nevarnosti, da bi postopki zastarali.
Zupančič je v državnem zboru poudaril, da državljani ne pričakujejo obsodb za vsako ceno, temveč zakonito preiskavo sumov in odločitev sodišča v razumnem času.
Logar: Potreben je prelom
Predsednik Demokratov in gospodarski minister Anže Logar je šel še dlje in zakon označil za »tektonski premik« pri vzpostavljanju učinkovitejšega sistema pregona korupcije.
Do kritik iz sodstva in tožilstva je bil precej oster. Nasprotnikom sprememb očita, da zagovarjajo obstoječe stanje in da pri njih ne vidi dovolj želje po spremembah.
Po njegovem je prišel trenutek, ko je treba narediti prelom, politika pa ima pravico od institucij pregona pričakovati rezultate.
Prav tu pa se začne druga stran zgodbe.
Največji spor: Kdo bo imel vpliv na tožilce?
Nasprotniki zakona ne trdijo, da slovenski pregon korupcije deluje brez težav. Njihov ključni očitek je drugačen: način, kako želi vlada težave odpraviti, bi lahko politiki odprl več prostora za vplivanje na tožilstvo.
Posebej občutljivo je imenovanje tožilcev.
Po enem od vladnih dopolnil bi pravosodni minister po dokončnem mnenju Državnotožilskega sveta s kandidati opravil ustni pogovor. Ko bi nato oblikoval predlog za imenovanje, na mnenje Državnotožilskega sveta ne bi bil vezan.
Prav to je eden glavnih razlogov za opozorila o možni politizaciji.
V opozicijskih Svobodi, SD in Levici opozarjajo, da boj proti korupciji ne sme postati razlog za povečevanje političnega vpliva na odločanje o tem, kdo bo opravljal tožilsko funkcijo. Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je zato dejala, da jih najbolj skrbi prav »politizacija tožilstva«.
Minister takšne očitke zavrača.
Kritike niso prišle samo iz opozicije
To je pri zgodbi zelo pomembno. Pomislekov niso izrazile zgolj opozicijske stranke. Vrhovno državno tožilstvo je zakonodajalca pozvalo, naj zakona v predlagani obliki ne sprejme. Vrhovno sodišče je opozorilo, da so nekatere rešitve premalo premišljene in da ustanovitev novih institucij sama po sebi še ne zagotavlja učinkovitejšega pregona korupcije in organiziranega kriminala.
Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož je opozoril tudi na možen vpliv nekaterih rešitev na pravno varnost, generalna državna tožilka Katarina Bergant pa je v predlaganih spremembah videla možnost povečevanja političnega vpliva na državno tožilstvo.
Kritike so prišle še z ene precej nenavadno široke strani.
Skupaj opozorilo petih neodvisnih institucij
Že ob vladnem sprejemanju zakona so skupno opozorilo objavili Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije, Informacijski pooblaščenec in Zagovornik načela enakosti. Njihov glavni očitek ni bil usmerjen proti cilju učinkovitejšega pregona korupcije, ampak proti načinu priprave tako velike reforme.
Opozorili so, da pri korenitih spremembah pravosodnega sistema potrebujemo zadostno in pravočasno strokovno ter javno razpravo. Po njihovi oceni je v primeru zakona o Skoku ni bilo dovolj.
Zato razprava o zakonu že dolgo ni več samo običajen spor med vladajočimi in opozicijo.
Še ena velika sprememba: brez sodne preiskave
Predlog posega tudi v kazenski postopek. Za zadeve, ki bi sodile pod novo specializirano ureditev, je predvidena odprava sodne preiskave. Gre za fazo postopka, v kateri preiskovalni sodnik pred vložitvijo obtožnice sodeluje pri ugotavljanju dejstev in izvajanju določenih dokazov.
Zagovorniki sprememb v tem vidijo možnost hitrejšega postopka, vprašanje procesnih jamstev in učinkovitosti novega modela pa je eden od razlogov, zaradi katerih je reforma deležna toliko strokovne pozornosti.
Pravosodni minister je sicer napovedal tudi spremembe zakona o kazenskem postopku, ki naj bi se jih ministrstvo lotilo v kratkem.
Začetek so že morali prestaviti
Prvotni načrt je predvideval, da bi novi sistem začel delovati 1. januarja 2027. Toda že med parlamentarno obravnavo je postalo jasno, da bi bil rok zelo težko izvedljiv. Vrhovno sodišče je predlagalo celo zamik najmanj do 1. oktobra 2027. Koalicija je nato sprejela dopolnilo, s katerim je predvideni začetek nove ureditve prestavila za pol leta, na 1. julij 2027.
Če bo zakon dokončno sprejet v sedanji obliki, naj bi takrat začela delovati tako prenovljeno specializirano tožilstvo kot novo specializirano sodišče.
V ozadju vprašanje, ki je večje od samega Skoka
Razprava se zato vrti okoli vprašanja, pri katerem obe strani izhajata iz istega problema, vendar ponujata zelo različne odgovore.
Kako doseči, da se veliki korupcijski in organizirani kriminal obravnava hitreje, ne da bi pri tem ogrozili neodvisnost institucij, ki morajo odločati tudi o politikih?
Vladajoči so prepričani, da sedanji sistem potrebuje temeljitejši poseg in specializirano verigo policije, tožilstva in sodišča. Nasprotniki odgovarjajo, da nova tabla na vratih in reorganizacija sami po sebi ne zagotavljata boljših rezultatov, napačno postavljena pravila pa bi lahko ustvarila nove težave.
Zato bo dejanski odgovor na vprašanje, ali Skok pomeni učinkovitejši boj proti korupciji, mogoče dati šele, če bo sistem začel delovati in bodo na voljo merljivi rezultati.
Do takrat ostaja dejstvo, da Slovenijo čaka ena večjih reorganizacij institucij za pregon najzahtevnejšega kriminala v zadnjih letih – in da opozorila ob njej ne prihajajo samo iz politike, temveč tudi iz institucij, ki bodo morale novo ureditev uporabljati v praksi.
Spletno uredništvo
