Panamski prekop znova zapira vrata ladjam: Težava na drugi strani sveta lahko podraži tudi blago v Evropi

Ena najpomembnejših trgovskih poti na svetu se znova sooča s težavo, ki je ne more rešiti z dodatnimi ladjami, novimi žerjavi ali več zaposlenimi. Manjka ji voda. Zaradi vse močnejšega El Niña in občutno manjše količine padavin je uprava Panamskega prekopa začela omejevati število ladij, ki lahko dnevno prečkajo približno 80 kilometrov dolgo povezavo med Atlantikom in Pacifikom.

Za svetovno trgovino je opozorilo resno: skozi prekop potuje okoli pet odstotkov svetovne pomorske trgovine, manjša pretočnost pa lahko pomeni daljše čakalne vrste, dražji prevoz in posledično pritisk na cene blaga tudi tisoče kilometrov stran.

Prve omejitve že veljajo. Panamski prekop ima zmogljivost za približno 40 prehodov dnevno, v letošnjem juniju pa ga je v povprečju prečkalo približno 35 ladij na dan. Od 4. septembra je dnevna zmogljivost omejena na 34 plovil, s 15. septembrom pa bo skozi zapornice lahko šlo največ 32 ladij na dan.

Na prvi pogled razlika nekaj ladij dnevno ne zveni dramatično. Toda v prometnem sistemu, skozi katerega se vsak dan pretakajo kontejnerji, energenti, avtomobili, žito in drugo blago za svetovne trge, se lahko zamude hitro seštevajo. Uprava prekopa že opozarja, da lahko ladje brez vnaprej zagotovljene rezervacije čakajo dlje.

In če se vreme ne izboljša, sedanje omejitve morda ne bodo zadnje.

Deževna sezona je prišla, toda dežja ni dovolj

Vzrok za težave je nenavadno preprost. Panamski prekop za delovanje potrebuje ogromne količine sladke vode.

Ladje ne plujejo po povsem ravni morski povezavi med Atlantikom in Pacifikom. Sistem zapornic jih dviguje do Gatunskega jezera in nato ponovno spušča proti drugemu oceanu. Pri tem se uporablja voda iz jezerskega sistema, zato količina vode neposredno določa, koliko in kako velikih ladij lahko prekop varno sprejme.

Letošnja deževna sezona pa ni prinesla tistega, kar so v Panami pričakovali.

Po podatkih uprave Panamskega prekopa je bilo med majem in avgustom na območju njegovega porečja 34 odstotkov manj padavin od zgodovinskega povprečja, dotok vode pa je bil celo 44 odstotkov pod običajno ravnjo. Uprava priznava, da so bile padavine manjše od pričakovanj in da mora zaradi tega sprejeti dodatne ukrepe.

Še maja so pristojni Reutersu zagotavljali, da letos omejevanja števila prehodov ne načrtujejo, saj so ukrepe za varčevanje z vodo začeli uvajati že prej. Le nekaj mesecev pozneje so morali napoved spremeniti.

Razmere so se poslabšale hitreje od pričakovanj.

Ni pomembno samo, koliko ladij gre skozi, ampak tudi koliko tovora lahko peljejo

Število dnevnih prehodov je samo prvi del problema. Drugi je dovoljen ugrez ladij.

Ugrez pove, kako globoko sega ladja pod vodno gladino. Bolj ko je natovorjena, globlje sedi v vodi. Ko gladina Gatunskega jezera pade, največje ladje skozi prekop ne morejo več pluti z običajno količino tovora.

Uprava prekopa je zato že sprejela dodatno omejitev. Največji dovoljeni ugrez za ladje v zapornicah Neopanamax naj bi se s 1. oktobrom zmanjšal na 14,48 metra.

Za ladjarje to lahko pomeni neprijetno izbiro: zmanjšati količino tovora na posamezni ladji, čakati na boljše pogoje ali poiskati drugo pot.

In alternativne poti so lahko bistveno daljše.

Ko se Panama zamaši, račun ne ostane v Panami

Panamski prekop je eden največjih bližnjic svetovne trgovine. Namesto dolge plovbe okoli Južne Amerike omogoča ladjam prehod med Atlantikom in Pacifikom v približno osmih do desetih urah. Obvoz lahko pot podaljša za več tisoč kilometrov in več tednov.

Prav zato lahko zmanjšanje njegove zmogljivosti hitro postane gospodarski problem.

Če ladja več dni čaka na prehod, nastajajo dodatni stroški. Če mora prepeljati manj tovora, se strošek prevoza posameznega zabojnika poveča. Če izbere bistveno daljšo pot, porabi več goriva in časa, potrebnih pa je tudi več ladij za prevoz enake količine blaga.

Vse to se lahko skozi dobavne verige postopoma prelije v cene.

To ne pomeni, da bo zaradi sedanje omejitve Panamskega prekopa jutri dražje blago v slovenskih trgovinah. Vpliv je odvisen od trajanja omejitev, vrste blaga, trgovskih poti in odziva ladjarjev. Toda če bi se razmere približale tistim iz leta 2023, bi lahko posledice postale bistveno bolj občutne.

Leto 2023 je pokazalo, kako hitro lahko nastane problem

Sedanja situacija ima neprijeten precedens. Panama se je z zelo podobnimi težavami spopadala že med hudo sušo leta 2023.

Takrat je zaradi nizke gladine jezer močno omejila promet. Število dnevnih prehodov je v najbolj zaostrenem obdobju padlo z običajnih približno 38 na samo 22 ladij, promet skozi prekop pa se je zaradi suše zmanjšal za približno 36 odstotkov. Pred vhodom so nastajale dolge vrste plovil, ladjarji pa so morali prilagajati poti in vozne rede.

Leto 2023 je bilo tretje najbolj suho leto v zgodovini porečja Panamskega prekopa. Primanjkljaj padavin je dosegel skoraj 30 odstotkov.

Takrat je bil eden glavnih dejavnikov prav El Niño.

Zdaj se vrača.

Tokrat bi lahko El Niño trajal še dlje

El Niño je naravni podnebni pojav, povezan z nadpovprečno toplimi površinskimi vodami v osrednjem in vzhodnem tropskem Tihem oceanu. Pojavlja se v večletnih presledkih, njegove posledice pa lahko segajo daleč zunaj Pacifika in močno spremenijo vzorce padavin ter temperatur po svetu.

Za Panamo je težava predvsem možnost daljših sušnih obdobij.

Uprava prekopa opozarja, da bi lahko bil El Niño v obdobju 2026–2027 izrazit in dolgotrajen. Prav zaradi te negotovosti ne želi porabiti preveč vode zdaj in nato v prihodnjih mesecih ostati brez zadostnih rezerv.

Administrator Panamskega prekopa Ricaurte Vásquez je ob napovedi omejitev poudaril, da so jih izkušnje iz let 2023 in 2024 naučile, kako ravnati v takšnih razmerah.

Tokrat želijo ukrepati prej, preden gladina vode pade na kritične ravni.

Za isto vodo tekmujejo ladje in ljudje

Pri zgodbi o Panamskem prekopu se pogosto spregleda še nekaj pomembnejšega. Voda v Gatunskem jezeru ni namenjena samo ladjam.

Iz vodnega sistema, povezanega s prekopom, se z vodo oskrbuje več kot polovica prebivalcev Paname.

Ko je padavin premalo, torej ne gre zgolj za odločitev, ali bo skozi zapornice šlo 32 ali 40 ladij. Panama mora isto vodno zalogo upravljati tako, da lahko ohrani eno najpomembnejših gospodarskih poti na svetu in hkrati zagotavlja pitno vodo prebivalstvu.

Prav zaradi tega uprava prekopa že od decembra 2025 uporablja dodatne ukrepe za varčevanje z vodo. Letošnja nenavadna deževna sezona je pokazala, da niti ti morda ne bodo dovolj.

Svetovna trgovina ima še eno težavo

Čas za novo omejevanje Panamskega prekopa ni najboljši. Svetovne dobavne poti so v zadnjih letih že večkrat pokazale, kako ranljive so lahko, ko se hkrati pojavijo geopolitične napetosti, vojne, zaprtja pomembnih pomorskih poti in ekstremni vremenski dogodki.

Panama je pri tem drugačen problem. Tu ladij ne ustavljajo rakete, sankcije ali politični spor.

Ustavlja jih pomanjkanje dežja.

Za zdaj prekop še zdaleč ni zaprt in promet poteka. Tudi zmanjšanje na 32 ladij dnevno samo po sebi še ne pomeni nove svetovne dobavne krize. Toda opozorilo uprave je jasno: če se hidrološke razmere ne izboljšajo, lahko sledijo nadaljnje prilagoditve.

Zato bodo ladjarji v prihodnjih tednih zelo pozorno spremljali predvsem dve številki – količino dežja nad Panamo in gladino Gatunskega jezera.

Če bo vode še naprej primanjkovalo, bo moral eden najpomembnejših prometnih koridorjev na svetu skozi svoja vrata spuščati vse manj ladij. In ko se začne upočasnjevati Panamski prekop, posledice praviloma ne ostanejo samo v Panami.

Spletno uredništvo