Martinovo na Dolenjskem: Dan, ko mošt postane vino, zidanice pa znova oživijo

Dolenjska in Slovenija danes praznuje enega svojih najbolj priljubljenih vinogradniških praznikov. Martinovo ni zgolj dan, ko se po ljudskem izročilu mošt spremeni v vino, temveč tudi praznik truda vinogradnikov, bogate dediščine dolenjskih gričev, cvička in druženja. Praznovanja bodo potekala tudi v prihodnjih dneh, posebno martinovanje pa v petek pripravljajo na novomeškem gradu Grm.

Ko se vinogradi obarvajo v jesenske odtenke in se delo v vinogradih počasi umiri, na Dolenjskem nastopi čas enega najbolj prepoznavnih praznikov v letu. Martinovo ima v teh krajih posebno mesto, saj vinogradništvo ni le gospodarska dejavnost, ampak pomemben del družinskega in družabnega življenja. Od pobočij Trške gore do vinorodnih območij okoli Šentjerneja, Trebnjega, Šmarjete in Žužemberka se ohranjajo običaji, povezani s pridelavo vina, skrbjo za trto in druženjem v zidanicah.

Enajsti november je po ljudskem izročilu dan, ko sveti Martin iz mošta naredi vino. Za tem simboličnim dejanjem se skriva stoletna tradicija, povezana z zaključkom vinogradniškega leta in pokušino mladega vina. Čeprav fermentacija v resnici poteka po naravnih biokemijskih procesih in se ne konča nujno prav na martinovo, praznik ostaja pomemben mejnik za vinogradnike, ki lahko po mesecih dela ocenijo prve rezultate letine.

Cviček je mnogo več kot samo dolenjsko vino

Posebno mesto v dolenjski vinogradniški tradiciji ima cviček, ki je eden najbolj prepoznavnih simbolov pokrajine. Gre za vino z zaščitenim tradicionalnim poimenovanjem, pridelano na določenem območju Dolenjske iz predpisanih sort grozdja. Njegova posebnost je tudi v tem, da nastaja iz rdečih in belih sort, zaradi česar ima značilno svetlo rdečo barvo, svežino in razmeroma nizko vsebnost alkohola.

Med pomembnimi sortami za pridelavo cvička so žametovka, modra frankinja, kraljevina in laški rizling. Končna sestava mora ustrezati pravilom pridelave, ki določajo tudi druge značilnosti vina. Prav zaščiteno poimenovanje in dolgoletna tradicija sta pripomogla k temu, da je cviček postal prepoznaven tudi zunaj meja Dolenjske.

Za številne manjše vinogradnike pa vino pomeni predvsem nadaljevanje družinske dediščine. Vinogradi se pogosto prenašajo iz roda v rod, znanje o rezi, negi trte, trgatvi in kletarjenju pa se ohranja skozi skupno delo. Martinovo je zato tudi priložnost, da se vinogradniki zahvalijo družinskim članom, prijateljem in vsem, ki so pomagali pri letošnji letini.

Zidanice, domača kulinarika in blagoslov mladega vina

Martinovo je na Dolenjskem tesno povezano tudi z zidanicami, ki že dolgo niso zgolj prostori za shranjevanje vina in vinogradniškega orodja. Marsikje so postale pomemben prostor druženja, praznovanja in ohranjanja lokalne identitete. V njih se ob martinovem tradicionalno zbirajo družine, prijatelji in sosedje, pogosto ob domači hrani ter pokušini mladega vina.

Na praznično obloženih mizah imajo posebno mesto pečena gos ali raca, mlinci in rdeče zelje. Jedi so povezane s širšim srednjeevropskim martinovim izročilom, na Dolenjskem pa jih dopolnjujejo domače dobrote, značilne za posamezne kraje in družine. Prav povezovanje kulinarike, vinogradništva in ljudskih običajev daje prazniku njegov prepoznaven značaj.

Pomemben del praznovanja je tudi blagoslov mladega vina. Obred simbolično zaznamuje prehod mošta v vino in izraža zahvalo za pridelek. V številnih vinogradniških društvih ga spremljajo kulturni programi, nastopi glasbenikov in družabna srečanja, s katerimi se tradicija prenaša na mlajše generacije.

V Novem mestu martinovanje na gradu Grm

Praznovanje martinovega se na Dolenjskem ne bo končalo z 11. novembrom. V petek, 13. novembra, bo na gradu Grm v Novem mestu potekalo martinovanje, ki ga pripravlja Društvo vinogradnikov Trška gora. Dogajanje se bo začelo ob 16. uri in bo po napovedih trajalo do 23. ure.

Organizatorji napovedujejo stojnice dolenjskih vinarjev, pokušine mladih vin, domačo martinovo kulinariko in kulturni program. Sodelovali bodo Kulturno društvo Kres in Ansambel Glas, obiskovalci pa bodo lahko doživeli tudi tradicionalni blagoslov mladega vina.

Vstopnina znaša pet evrov, vključuje pa kozarec, ki ga obiskovalci obdržijo, in en degustacijski bon. Dogodek je priložnost za predstavitev dolenjskih vinogradnikov in njihovega dela ter za druženje ob prazniku, ki ima v tej pokrajini posebno dolgo tradicijo.

Praznik, ki povezuje generacije

Martinovo na Dolenjskem ni pomembno le zaradi vina. V času, ko se številni tradicionalni običaji spreminjajo ali počasi izginjajo, ostaja eden od praznikov, pri katerih se še vedno srečujejo različne generacije. Starejši prenašajo svoje izkušnje in znanje, mlajši pa spoznavajo delo, ki se skriva za vsako trgatvijo in vsako steklenico vina.

Vinogradništvo je tudi pomemben del kulturne krajine. Skrbno obdelani vinogradi, zidanice in vinogradniške poti so značilen del dolenjskih gričev, ki pokrajini dajejo posebno podobo. Njihovo ohranjanje je povezano z vztrajnostjo vinogradnikov, ki se vsako leto soočajo z vremenskimi razmerami, boleznimi vinske trte in drugimi izzivi pridelave.

Ob praznovanju velja tudi opozorilo, da vino in vožnja ne sodita skupaj. Martinovo je namreč obdobje povečanega števila druženj, zato je pomembno, da si obiskovalci pravočasno zagotovijo varen prevoz domov.

Ko bodo v sredo po dolenjskih domovih in zidanicah nazdravili mlademu vinu, bo tako znova zaživela tradicija, ki presega samo vinogradništvo. Martinovo ostaja praznik skupnosti, domačnosti in spoštovanja dela, s katerim vinogradniki skozi vse leto skrbijo za svoje vinograde.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska