Nova vlada pred izzivom: Se obeta višji DDV za znižanje primanjkljaja?
Nova vlada se bo najprej soočila z izzivom priprave rebalansa proračuna za letošnje leto. Po nedavni oceni Evropske komisije se je javnofinančni primanjkljaj Slovenije povzpel na 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar presega dovoljeno mejo. Ključno vprašanje je, kako bo vlada zmanjšala ta primanjkljaj v državni blagajni?
Med razlogi za povečanje primanjkljaja sta predvsem povečana javna poraba prejšnje vlade in uvedba interventnega zakona s strani sedanje vladne ekipe. Novi finančni minister, Andrej Šircelj, je že napovedal rebalans proračuna, vendar še ni razkril konkretnih rezov in podrobnih številk za posamezna ministrstva.
Po mnenju profesorice Polone Domadenik Muren z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani bo naloga zahtevna, še posebej ker je Slovenija prejela opozorilo Nata glede neizpolnjevanja zavez za obrambni proračun.
“Tu bo precej zahtevno najti rezerve v proračunu. Na srednji rok bo treba delati na več prilivih, saj je rezanje stroškov vedno najtežje,” je pojasnila Domadenik Muren.
Zamik interventnega zakona?
Ali bi se lahko zaradi nujnega varčevanja uresničevanje interventnega zakona zamaknilo? Urednik Podjetne Slovenije, Goran Novkovič, ni zaskrbljen zaradi predvidenih rezov, bolj pa ga skrbijo napovedi o izvzetju določenih podsistemov iz javnega sektorja.
“Kadarkoli se je kaj na veliko spreminjalo v javnem sektorju, so bili stroški še večji. Ta del me bolj skrbi kot to, da ne bi našli denarja v proračunu. Seveda lahko pride do pretresov in nasprotovanj zaradi interventnega zakona,” je povedal Novkovič.
Novkovič tudi ne pričakuje ustavitve prenove plačnega sistema v javnem sektorju zaradi varčevanja.
“Novi minister Šircelj je napovedal, da ne pričakuje novega ZUJF-a, kar pomeni, da vsaj za zdaj ni pričakovati drastičnih rezov v ta segment,” je nadaljeval.
Zadolževanje v tujini
Znižanje primanjkljaja pod dovoljene tri odstotke in stabilizacija javnih financ sta ključni prioriteti za zadolževanje Slovenije na mednarodnih finančnih trgih, opozarja direktor Inštituta za strateški razvoj, Tine Kračun. Slovenija je majhno odprto izvozno gospodarstvo, zato je pozicija, ugled in sporočilo, ki jih Slovenija pošilja mednarodnim finančnim trgom, izjemno pomembna.
Kračun je poudaril, da bi lahko nova vlada stabilizirala javne finance z višjim DDV-jem ter s časovnim prilagajanjem napovedanega zniževanja davkov našemu javnofinančnemu položaju.
Spletno uredništvo
