V zadnjem času se v Sloveniji beleži strm porast števila nadzorov pri bolniško odsotnih delavcih, ki jih izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ta trend je opazen predvsem v marcu, ko so laični nadzorniki ZZZS opravili kar 1017 nadzorov, kar predstavlja najvišje mesečno število doslej. Kljub temu, da se število nadzorov povečuje, ostajajo kršitve zdravnikovih navodil in drugih omejitev med bolniško odsotnostjo redke.
V prvih treh mesecih letošnjega leta so kršitve zaznali le v 4,5 odstotka primerov. Nova zakonodaja pa predvideva strožje kaznovanje kršiteljev kot v preteklosti.
Učinki strožjih kazni se bodo pokazali kasneje
Pri laičnih nadzorih, ki zajemajo preverjanje ravnanja posameznikov med bolniško odsotnostjo, ugotavljajo predvsem neupravičene odsotnosti in pridobitno delo. Marca so ugotovili štiri kršitve zaradi opravljanja pridobitnega dela, osem primerov opravljanja drugega nepridobitnega dela in 24 primerov neupravičene odsotnosti. V preteklem letu so kršitve zaznali v 306 primerih oziroma v 5,4 odstotka vseh nadzorov.
Za posameznike, pri katerih so ugotovili kršitve, nova zakonodaja prinaša strožje kazni. V primeru, da posameznik krši pravila in opravlja pridobitno delo med bolniško odsotnostjo, se kazen izreče takoj. Posameznik izgubi nadomestilo za čas od ugotovljene kršitve do konca odsotnosti, vendar ne za več kot 30 dni. Ta strožji režim se uporablja tudi pri drugih kršitvah zdravnikovih navodil, če se te ponovijo v petih letih.
Povečanje števila nadzorov in vpliv na bolniška nadomestila
Izdatki za bolniška nadomestila so v prvih treh mesecih leta 2026 dosegli 159,6 milijona evrov, kar je nekoliko manj od predvidenega v finančnem načrtu, vendar več kot v enakem obdobju lanskega leta. Kljub temu ZZZS napoveduje, da bo število nadzorov v prihodnje še večje, saj nameravajo vključiti še dodatne nadzornike. Z večjim številom nadzornikov, ki pokrivajo manjša območja, lahko opravijo več nadzorov.
Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje in predstavnik iniciative Glas ljudstva, opozarja na nepravičnost ukrepov, ki so usmerjeni izključno proti bolnikom. Po njegovem mnenju bi morali kaznovati tudi odgovorne za razmere, ki k absentizmu prispevajo, kot so predolga čakanja v zdravstvu in strah pred znižanjem dohodkov zaradi invalidske upokojitve. Keber poudarja, da nizki odstotki kršitev kažejo na to, da večina ljudi bolniške odsotnosti ne zlorablja. Poleg tega opozarja, da pri ponovnih nadzorih ne gre za naključni vzorec, in se sprašuje o socialni strukturi nadzorovanih posameznikov.
Spletno uredništvo
