Vlada Janše: Prispevek za dolgotrajno oskrbo razglašen za neustaven

Vlada Janeza Janše je na torkovi dopisni seji sprejela novo mnenje glede ustavne presoje Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je predhodno sprejela vlada Roberta Goloba. Z novo oceno, ki jo je poslala državnemu zboru in ustavnemu sodišču, je nadomestila februarsko mnenje, s katerim je Golobova vlada zagovarjala skladnost zakona z ustavo.

Janševa vlada zdaj trdi nasprotno: zakon je delno neustaven v delu, ki ureja prispevek za dolgotrajno oskrbo. Predlaga razveljavitev spornih določb, kar pomeni preobrat v vladni politiki glede tega vprašanja.

Spornost določb zakona

Nova vlada se ne osredotoča na celotni sistem dolgotrajne oskrbe, temveč izpodbija štiri določbe: prvi in tretji odstavek 55. člena ter četrti in deseti odstavek 56. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1). Po novem mnenju vlade sta določbi, ki urejata plačilo prispevka od dohodkov iz drugega pravnega razmerja ali dejavnosti, ki se opravlja kot postranski poklic, v neskladju z ustavnim načelom enakosti pred zakonom. Določbi, ki zadevata plačilo prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence, pa naj bi bili v neskladju z načelom pravne in socialne države ter pravico do socialne varnosti oziroma pokojnine. Vlada zato predlaga njihovo razveljavitev pred ustavnim sodiščem.

Razlogi za vladno spremembo mnenja

Vladna sprememba v stališču izhaja iz postopka ustavne presoje, ki ga je 19. februarja sprožila skupina poslancev SDS in NSi. Vložili so zahtevo za oceno ustavnosti določenih členov ZDOsk-1, pri čemer je bil prvopodpisani poslanec NSi, Janez Cigler Kralj. Vlagatelji so ustavno sodišče pozvali, naj zadevo obravnava absolutno prednostno in do končne odločitve zadrži izvrševanje spornih določb. Menijo, da določbe kršijo načelo enakosti pred zakonom in pravice do socialne varnosti. Politična zanimivost je, da so vlagatelji zahteve februarja še delovali kot opozicija, po volitvah pa so prevzeli vodilno vlogo v vladi. Novo vladno mnenje je tako skladno z njihovim prejšnjim političnim in pravnim stališčem.

Problematičnost prispevka

ZDOsk-1 uvaja novo obvezno socialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ki ga država utemeljuje kot peto obvezno socialno zavarovanje, poleg drugih obstoječih sistemov. Namen prispevka je trajno, stabilno in solidarno financiranje sistema dolgotrajne oskrbe. Prispevek plačujejo delavci, delodajalci, upokojenci, samozaposleni in kmetje. Vlagatelji zahteve ne nasprotujejo sami ideji dolgotrajne oskrbe, vendar kritizirajo način, kako zakon določenim skupinam nalaga dodatno finančno breme.

Prvi očitek: dodatno plačilo za popoldanske dejavnosti

Prvi očitek se nanaša na osebe, ki poleg redne zaposlitve opravljajo še dodatno dejavnost. Vlagatelji menijo, da te osebe že plačujejo prispevke za dolgotrajno oskrbo iz naslova redne zaposlitve. Zakon pa jim nalaga še dodatno plačilo prispevka za dodatni dohodek, kar naj bi bilo v neskladju z ustavnim načelom enakosti, saj ne gre za večje socialno tveganje.

Drugi očitek: prispevek od pokojnin

Drugi očitek se nanaša na upokojence, saj ZDOsk-1 določa, da se prispevek za dolgotrajno oskrbo plačuje tudi od pokojnin. Vlagatelji trdijo, da pokojnina ni navaden dohodek, temveč ustavno varovana pravica. Dodatni prispevek naj bi zmanjševal že pridobljeno pokojnino brez pridobitve dodatnih pravic iz dolgotrajne oskrbe, kar naj bi kršilo načelo socialne države.

Odziv ustavnega sodišča

Ustavno sodišče še ni sprejelo končne odločitve glede zahteve 32 poslancev. Predmet presoje so določbe 55. in 56. člena ZDOsk-1, vendar javno dostopni podatki ne razkrivajo dokončnih odločitev. Ustavno sodišče je že obravnavalo druge pobude povezane z ZDOsk-1, vendar brez vsebinskih odločitev glede spornih določb, kar pomeni, da je vprašanje ustavnosti še odprto.

Potencialne posledice razveljavitve

Če bi ustavno sodišče razveljavilo sporne določbe, bi to vplivalo na finančno konstrukcijo dolgotrajne oskrbe. Sistem je zasnovan na prispevkih in proračunskih sredstvih. Morebitna razveljavitev bi lahko odprla vprašanja o nadomestitvi izpada prihodkov in novi ureditvi financiranja. Za zdaj prispevek ostaja v veljavi, končna odločitev pa je v rokah ustavnega sodišča. Vlada se zdaj postavlja na stran razveljavitve, kar kaže na spremembo stališča glede zakonodaje, ki jo je prej zagovarjala Golobova vlada.

Spletno uredništvo