Skrivnostna smrt raziskovalke v ruskem laboratoriju: skoraj 200 ljudi pod nadzorom, Moskva zanika nesrečo

Smrt mlade laboratorijske delavke v sibirskem Irkutsku je sprožila vprašanja, na katera ruske oblasti za zdaj ne dajejo povsem enoznačnih odgovorov. Po poročanju lokalnih in tujih medijev naj bi 28-letna Darja Šipilova med delom na Inštitutu za raziskovanje kuge po nesreči razbila epruveto z živim biološkim materialom, pri čemer se pojavlja sum na bakterijo, ki povzroča pljučno kugo. Nekaj dni pozneje je zbolela za hudo pljučnico in umrla. Ruska zdravstvena služba medtem zanika, da bi se v laboratoriju zgodila nesreča z nevarnimi patogeni, in vztraja, da je ženska umrla zaradi pljučnice neznanega izvora. Skoraj 200 ljudi, ki so bili z njo v stiku, je kljub temu pod zdravstvenim nadzorom, primer pa spremljajo tudi ameriške oblasti.

Primer, ki se je v zadnjih dneh iz lokalne sibirske zgodbe razvil v mednarodno spremljano zdravstveno vprašanje, se je zgodil v Šelehovu pri Irkutsku, več tisoč kilometrov vzhodno od Moskve. Tam deluje Irkutski raziskovalni protikužni inštitut za Sibirijo in Daljni vzhod, ustanova, specializirana za raziskovanje posebej nevarnih nalezljivih bolezni.

V njem je delala mlada laboratorijska tehnica Darja Šipilova. Več tujih medijev njeno starost navaja kot 28 let, čeprav se v nekaterih poročilih pojavlja tudi podatek, da je bila stara 29 let. Ruske oblasti njenega imena v prvih uradnih sporočilih niso izpostavljale.

Dogajanje pred njeno smrtjo pa je predmet dveh precej različnih različic.

Prva različica: v laboratoriju naj bi razbila epruveto

Po poročanju regionalnega neodvisnega medija Ljudje Bajkala, ki ga povzemajo Euronews, The Independent in drugi mediji, naj bi Šipilova 25. septembra med delom z živim biološkim materialom razbila epruveto.

Po tej različici naj bi šlo za material, ki je vseboval bakterijo Yersinia pestis – povzročiteljico kuge. Raziskovalka naj bi pozneje zdravstvenemu osebju sama povedala za incident v laboratoriju. Te navedbe niso bile neodvisno potrjene, ruske zdravstvene oblasti pa jih zanikajo.

Nekaj dni po domnevnem incidentu se je njeno zdravstveno stanje močno poslabšalo. V bolnišnico v Šelehovu naj bi jo sprejeli 29. septembra s simptomi hude pljučnice. Njeno stanje je postajalo vse slabše, priključili so jo na mehansko predihavanje, vendar je kljub zdravljenju umrla v začetku oktobra.

Prav izjemno hiter razvoj bolezni je sprožil ugibanja, ali bi lahko šlo za pljučno obliko kuge.

Toda to za zdaj ni potrjeno.

Ruske oblasti: laboratorijske nesreče ni bilo

Ruska zvezna služba Rospotrebnadzor je predstavila drugačno različico. Po navedbah ruske državne tiskovne agencije Tass je sporočila, da je bila pri zaposleni na inštitutu diagnosticirana »pljučnica neznane etiologije«. Razširjene laboratorijske preiskave naj v vzorcih ne bi odkrile mikroorganizmov, povezanih z njenim poklicnim delom.

Rospotrebnadzor je šel še dlje in zatrdil, da na inštitutu ni bilo nesreče pri delu z nevarnimi patogeni.

To je pomembno, saj neposredno nasprotuje poročilom lokalnih medijev o razbiti epruveti.

Ruske oblasti obenem zagotavljajo, da so epidemiološke razmere v Irkutski oblasti stabilne. Do zdaj naj pri ljudeh, ki so bili v stiku z umrlo, ne bi odkrili simptomov bolezni, njihovi laboratorijski testi pa naj bi bili negativni. Toda previdnostni ukrepi so bili kljub temu obsežni.

Skoraj 200 ljudi pod zdravstvenim nadzorom

Po podatkih, ki jih navaja več mednarodnih medijev, je bilo po smrti raziskovalke pod zdravstveni nadzor uvrščenih skoraj 200 ljudi, ki so bili z njo v stiku.

Med njimi naj bi bili sodelavci, zdravstveno osebje in drugi ljudje, s katerimi je bila v stikih pred hospitalizacijo oziroma med zdravljenjem.

Poročila iz regije omenjajo tudi karantenske ukrepe v zdravstvenih ustanovah. Euronews poroča, da so prebivalci Šelehova na ulicah opazili ljudi v zaščitnih oblekah, maskah in rokavicah, maske pa naj bi razdeljevali tudi v vrtcih. V bližnji tovarni aluminija so jih po poročanju medija uvedli kot preventivni ukrep.

Sami ti ukrepi seveda ne dokazujejo, da je šlo za kugo. Kažejo pa, da so oblasti možnost nevarne nalezljive bolezni obravnavale dovolj resno, da so uvedle okrepljen zdravstveni nadzor.

Guverner prvi omenil možnost kuge

Dodatno zmedo je povzročila izjava voditelja sosednje Burjatije Alekseja Cidenova. Ta je 3. oktobra na Telegramu zapisal, da je v sosednji Irkutski oblasti umrla ženska, »morda zaradi kuge«. Hkrati je prebivalce miril, da izbruha bolezni ni.

Pojavila se je namreč še druga različica izvora morebitne okužbe: da bi se Šipilova lahko okužila med službenim potovanjem na območju Burjatije ob meji z Mongolijo.

Cidenov je to možnost zavrnil in ob sklicevanju na podatke Rospotrebnadzora ter regionalnih oblasti zatrdil, da raziskovalka ni bila v Burjatiji.

Tako trenutno obstaja nenavadna situacija: regionalni mediji poročajo o domnevni laboratorijski nesreči, eden od regionalnih voditeljev je javno omenil možnost kuge, zvezna zdravstvena služba pa zanika tako laboratorijsko nesrečo kot povezavo odkrite pljučnice s povzročitelji, s katerimi je ženska delala.

Kaj je pljučna kuga?

Kuga ni samo bolezen iz zgodovinskih knjig. Povzroča jo bakterija Yersinia pestis, ki jo v naravi najdemo predvsem pri majhnih sesalcih in njihovih bolhah. Bolezen se lahko pojavi v več oblikah, med njimi sta najbolj znani bubonska in pljučna kuga.

Pljučna oblika je posebej nevarna, saj prizadene pljuča in se lahko med ljudmi širi z dihalnimi kapljicami ob tesnem stiku. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije lahko brez pravočasnega zdravljenja hitro napreduje in je lahko smrtna.

Vendar obstaja pomembna razlika v primerjavi z obdobjem velikih zgodovinskih epidemij: kugo je danes mogoče zdraviti z antibiotiki, pri čemer je za uspešno zdravljenje ključnega pomena, da se začne dovolj zgodaj.

Zato bi bila morebitna potrditev pljučne kuge pomembna predvsem zaradi ugotavljanja in nadzorovanja vseh tesnih stikov okuženega človeka.

Primer spremljajo tudi ZDA

Zgodba je medtem presegla ruske meje. Ameriški State Department je potrdil, da so Združene države seznanjene s poročili o domnevnem smrtnem primeru pljučne kuge v Irkutski oblasti in da dogajanje spremljajo skupaj z ameriškim Centrom za nadzor in preprečevanje bolezni – CDC ter drugimi pristojnimi službami.

Ameriški predstavnik je obenem opozoril, da številne podrobnosti še niso potrjene, ruske oblasti pa pozval k hitremu in preglednemu posredovanju natančnih informacij. Po poročanju Axiosa dogajanje spremlja tudi Bela hiša.

To ne pomeni, da je bil razglašen mednarodni zdravstveni alarm ali da obstaja potrjena nevarnost širjenja bolezni zunaj Irkutske oblasti. Za zdaj ni dokazov o širšem izbruhu, ljudje, ki so bili pod nadzorom zaradi stika z raziskovalko, pa po zadnjih dostopnih podatkih niso kazali simptomov in njihovi testi niso potrdili okužbe.

Največje vprašanje ostaja: kaj se je zgodilo 25. septembra?

Za razjasnitev primera bo zato ključno predvsem eno vprašanje: ali se je v laboratoriju 25. septembra dejansko zgodil incident z epruveto, ki je vsebovala nevaren patogen?

Če navedbe lokalnih medijev držijo, bo treba pojasniti, kateri mikroorganizem je vsebovala, kakšna zaščita je bila uporabljena, kako je bila morebitna izpostavljenost obravnavana in zakaj je raziskovalka nekaj dni pozneje pristala v bolnišnici s hitro napredujočo pljučnico.

Če pa držijo navedbe Rospotrebnadzora, da laboratorijske nesreče ni bilo in da razširjene analize niso odkrile mikroorganizmov, povezanih z njenim poklicnim delom, ostaja drugo veliko vprašanje: kaj je potem povzročilo smrtonosno pljučnico pri 28-letni laboratorijski delavki?

Za zdaj dokončnega odgovora ni.

Prav zato je pri zgodbi potrebna previdnost. Ni potrjeno, da je Darja Šipilova umrla zaradi pljučne kuge. Ni potrjeno niti, da je iz laboratorija ušel povzročitelj kuge. Obstajajo medijska poročila o domnevni laboratorijski nesreči in dovolj resen zdravstveni odziv, da je skoraj 200 ljudi pristalo pod nadzorom, na drugi strani pa uradno zanikanje ruskih zdravstvenih oblasti.

Dokler preiskave ne ponudijo jasnejših rezultatov, ostajata pred javnostjo dve precej različni zgodbi o tem, kaj se je konec septembra dejansko zgodilo za vrati protikužnega laboratorija v Sibiriji.

Spletno uredništvo