Stranka Resnica uradno še ni sprejela končne odločitve o politični usodi svojega poslanca Borisa Mijiča. To naj bi storila šele po 10. oktobru, ko bo preučila njegova dodatna pojasnila in dokazila glede dolgov podjetja, obveznosti do nekdanjih zaposlenih in drugih očitkov. Toda Mijič očitno računa, da bo razplet zanj ugoden. V prvem daljšem televizijskem nastopu po mesecih razkritij je povedal, da namerava svoje delo nadaljevati in da misli, da bo ostal poslanec.
Hkrati je razkril, da je s predsednikom Resnice in državnega zbora Zoranom Stevanovićem glede 12.000 evrov, ki jih je ta iz svojega žepa namenil za poplačilo dela obveznosti Mijičevega podjetja do nekdanjih delavcev, sklenil zgolj »moralni dogovor«. Pisne pogodbe in roka za vračilo denarja nimata.
Mijič je za pomursko televizijo IDEA spregovoril o skoraj vseh vprašanjih, ki ga spremljajo že več mesecev: dolgovih podjetja Progros, neporavnanih obveznostih do delavcev in države, napačno navedeni izobrazbi, odnosu s Stevanovićem ter svoji prihodnosti v državnem zboru. Njegovo sporočilo glede zadnje je bilo precej nedvoumno. Dejal je, da bo svoje delo še naprej opravljal po najboljših močeh, na neposredno vprašanje, ali bo vrnil mandat, če dokazila za stranko ne bodo zadovoljiva, pa je odgovor povezal s svojo »moralno dolžnostjo«, da izpolni obljubljeno. Nato je dodal: »In na podlagi tega tudi mislim, da bom ostal poslanec.«
Stranka naj bi odločala po 10. oktobru, Mijič pa že računa na obstanek
Prav tu nastane zanimivo politično vprašanje. Svet Resnice je septembra sporočil, da Mijiču daje 30 dni za dodatna pojasnila in dokazila, nato pa bo ponovno obravnaval njegovo zadevo ter sprejel dokončno odločitev. Stranka je takrat poudarila, da želi odločati na podlagi »preverljivih dejstev in celotne dokumentacije« ter da bo izhajala tudi iz visokih standardov osebne odgovornosti. Mijič danes konkretno ni povedal, katera dokazila bo predložil, navedel pa je delno poplačilo obveznosti do države in zaposlenih ter svoje dosedanje poslansko delo. Po njegovem pričakovanju naj bi s stranko uspeli ohraniti normalen odnos in bi svoje delo nadaljeval.
Datum 10. oktober ima pri vsem skupaj še eno pomembno razsežnost. Takrat bo od začetka mandata aktualnega sklica državnega zbora minilo šest mesecev. Po zakonu o volitvah v DZ lahko po preteku tega obdobja mandat poslanca, ki odstopi, prevzame kandidat z naslednjim najboljšim rezultatom na isti listi. Če bi Mijič odstopil prej, avtomatičnega prenosa ne bi bilo, ampak bi bile potrebne nadomestne volitve, pri katerih bi Resnica tvegala izgubo poslanskega mesta. Stranka je odločitev o njem časovno postavila prav v obdobje po tem datumu. To samo po sebi ne dokazuje, zakaj je rok določen tako, pomeni pa, da bi bil morebitni Mijičev odhod po 10. oktobru za Resnico z vidika ohranitve poslanskega sedeža bistveno manj tvegan.
Stevanović plačal 12.000 evrov, pogodbe med njima ni
Posebno pozornost je vzbudilo Mijičevo pojasnilo o denarju, ki ga je za nekdanje delavce njegovega podjetja prispeval predsednik Resnice Zoran Stevanović. Ta je po razkritju neplačanih obveznosti iz lastnega žepa plačal 12.000 evrov za poplačilo dela dolgov do treh nekdanjih delavcev Progrosa. Mijič zdaj pravi, da bo Stevanoviću ta denar vrnil, vendar med njima ni pisne pogodbe in tudi ne določenega roka vračila. Njuno razmerje je opisal kot »moralni dogovor«.
To je zanimivo tudi v luči političnega odnosa med njima. Stevanović je julija, ko so se razkritja o Mijiču stopnjevala, napovedoval najstrožje ukrepe in se javno zavzel za to, da Mijič oktobra ne bi bil več poslanec. Septembra pa je svet stranke dokončno odločitev preložil in zahteval dodatna dokazila. Vmes je Resnica Mijiča predlagala še za nadomestnega člana stalne delegacije državnega zbora v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope, njegovo imenovanje pa so nato podprle koalicijske SDS, NSi, SLS in Fokus, Resnica ter Demokrati. Proti sta glasovali opozicijski SD in Levica.
Izobrazba naj bi bila »napaka«, KPK pa je uvedla preiskavo
Mijič je danes prvič podrobneje pojasnjeval tudi navedbe o svoji izobrazbi. Ob kandidaturi za državni zbor je bilo navedeno, da ima sedmo stopnjo izobrazbe in naziv diplomirani inženir gradbeništva. Pozneje je fakulteta za gradbeništvo in geodezijo pojasnila, da Mijič pri njih ni evidentiran kot diplomant. Mijič zdaj pravi, da je končal srednjo gradbeno šolo za gradbenega tehnika, pozneje pa se je vpisal na nadaljnji študij, ki ga ni dokončal. Napačno navedbo je pripisal napaki pri izpolnjevanju obrazcev za kandidaturo in se zanjo opravičil.
Toda vprašanje ni več samo predmet političnega prerekanja. Komisija za preprečevanje korupcije je zaradi informacij o izobrazbi uvedla preiskavo zoper Mijiča zaradi suma kršitve integritete javnega sektorja. KPK ob tem vodi še predhodne preizkuse drugih prijav, povezanih predvsem z morebitno nezdružljivostjo funkcij in omejitvami poslovanja. Uvedena preiskava seveda še ne pomeni ugotovljene kršitve; KPK mora postopek šele izpeljati in sprejeti svoje ugotovitve.
Koliko dolgov je pravzaprav še ostalo?
Mijič je v pogovoru povedal, da je bilo do države odprtih približno 40.000 evrov obveznosti, od katerih naj bi bilo več kot polovica že poravnana. Po njegovih besedah ostaja neplačanih še približno 30 ali 40 odstotkov prvotnega zneska. Del obveznosti do nekdanjih zaposlenih je bil prav tako poravnan, preostanek pa jim Mijič obljublja do konca letošnjega leta. Kot razlog za težave Progrosa navaja neplačevanje naročnikov, zaradi katerega naj bi podjetje postalo nelikvidno.
Prav iz te izkušnje Mijič zdaj izpeljuje tudi eno od svojih političnih pobud. Pravi, da želi doseči spremembo zakonodaje, po kateri podjetjem ne bi bilo treba državi plačati DDV za račune, ki jim jih naročniki niso poravnali. Poudarja, da takšna sprememba njemu osebno ne bi koristila, ampak bi pomagala drugim podjetnikom. Vendar njegovo pojasnilo ne spreminja dejstva, da so bile pri Progrosu ugotovljene nepravilnosti in da so se zaradi dogajanja okoli podjetja sprožili tudi postopki pristojnih organov. Policija je po predkazenskih postopkih zaradi sumov kršitve temeljnih pravic delavcev in ponarejanja listin podala kazenske ovadbe zoper fizične in pravne osebe; N1 je julija ob sklicevanju na informacije Necenzuriranega poročal, da gre med drugim za Mijiča in Progros. Kazenska ovadba ne pomeni ugotovljene krivde.
Progros je nato brezplačno prenesel na Roka Snežiča
V ozadju zgodbe ostaja še ena nenavadna poteza. Mijič je insolventno podjetje Progros brezplačno prenesel na Roka Snežiča, ta pa ga je pozneje preimenoval v Klukec in kot glavno dejavnost registriral rejo kamel. Prav ta poteza je bila eden od razlogov, da je zgodba o poslancu Resnice po volitvah dobila toliko pozornosti.
Mijič je v današnjem intervjuju poudarjal predvsem svojo namero, da obveznosti poravna in nadaljuje poslansko delo. Njegova razlaga je, da se je sam znašel v težavah zaradi neplačevanja naročnikov in da želi svojo podjetniško izkušnjo zdaj uporabiti tudi za spremembo zakonodaje. Toda politično vprašanje je širše: ne gre več samo za dolg zasebnega podjetja, ampak za poslanca državnega zbora, proti kateremu KPK vodi preiskavo zaradi navedb o izobrazbi in katerega lastna stranka je napovedala presojo njegove odgovornosti.
Od »oktobra ne bo več poslanec« do »mislim, da bom ostal«
Še julija je bila retorika predsednika Resnice precej drugačna. Po vrsti razkritij je Stevanović napovedal, da bo predlagal najstrožje ukrepe proti svojemu poslancu in se zavzel, da Mijič oktobra ne bo več sedel v državnem zboru. Nato je svet stranke odločitev preložil, Mijiču dal dodatnih 30 dni, vmes pa je njegova poslanska skupina prav njega predlagala za delegacijo pri Parlamentarni skupščini Sveta Evrope. Zdaj Mijič javno govori, da pričakuje, da bo ostal.
Formalno je položaj sicer preprost: Resnica Mijiču poslanskega mandata ne more odvzeti. Tudi če bi ga stranka izključila, lahko kot nepovezani poslanec mandat obdrži do konca sklica. Odstopiti bi moral sam. Zato bo odločitev sveta Resnice po 10. oktobru predvsem odločitev o tem, ali ga bo stranka še naprej politično podpirala oziroma ga obdržala v svojih vrstah.
Mijič pa je danes precej jasno povedal, kakšen razplet pričakuje sam. Dolgove namerava odplačevati, Stevanoviću bo 12.000 evrov vrnil po njunem »moralnem dogovoru«, napačno navedeno izobrazbo pripisuje napaki, svojega poslanskega mandata pa se ne namerava odreči. Zdaj je na potezi Resnica. In po vsem, kar je njen predsednik govoril poleti, bo posebej zanimivo videti, ali bo odločitev po 10. oktobru sledila takratnim napovedim – ali današnjemu Mijičevemu prepričanju, da bo ostal poslanec.
Spletno uredništvo
