Medtem ko vlada Janeza Janše demografsko politiko predstavlja kot eno svojih prednostnih nalog, so se v delovni različici proračunskega načrta za leto 2027 pojavili predlogi, ki bi lahko zmanjšali podporo nekaterim družinam. Med njimi so bili zamrznitev pomoči ob rojstvu otroka, omejevanje dodatne podpore velikim družinam in spremembe pri otroških dodatkih za enostarševske družine.
Predlogi so iz končnega dokumenta izginili, vendar njihova prvotna vključitev odpira vprašanja o usklajenosti vladne socialne in demografske politike. Ob tem vlada še vedno načrtuje obsežne spremembe sistema socialnih transferjev, ki bi lahko vplivale na številna gospodinjstva.
V javnost prišel dokument, ki razkriva drugačne vladne načrte
Vlada je v okviru priprave proračunskih dokumentov za prihodnje leto objavila tudi osnutek proračunskega načrta sektorja država za leto 2027. Dokument je bil posredovan Evropski komisiji, ki presoja skladnost nacionalnih proračunskih načrtov z evropskimi fiskalnimi pravili. Toda kot je razkril Dnevnik, se je na vladni spletni strani pojavila delovna različica dokumenta, ki očitno še ni bila dokončno medresorsko usklajena.
V njej so bili zapisani tudi predlogi za omejevanje izdatkov na področju družinskih in starševskih prejemkov. Vlada je tako v obdobju, ko javno poudarja pomen družinske politike in izboljšanja demografskih razmer, preučevala ukrepe, ki bi lahko zmanjšali realno vrednost posameznih prejemkov ali omejili njihovo dostopnost.
Po poročanju Dnevnika ni jasno, na katerem ministrstvu so predlogi nastali. Neuradno naj bi njihov umik doseglo ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, vendar ministrstvo tega ni izrecno potrdilo. Uradno je pojasnilo le, da zadnja različica dokumenta, ki jo je sprejela vlada, omenjenih ukrepov ne vsebuje več.
To je pomembna razlika. Predlogi niso postali veljavni ukrepi in družinam zaradi njih trenutno niso zmanjšali prejemkov. Kljub temu njihova vključitev v delovno različico vladnega načrta odpira legitimno vprašanje, kakšne možnosti varčevanja je vlada preučevala in zakaj so se med njimi znašli prav družinski prejemki.
Pomoč ob rojstvu otroka bi ostala zamrznjena
Eden izmed predlogov je predvideval, da se pomoč ob rojstvu otroka v letu 2027 ne bi zvišala. Ta prejemek je namenjen nakupu opreme in drugih potrebščin za novorojenčka, družina pa ga prejme v enkratnem znesku. Trenutno znaša 441,60 evra in se po veljavni ureditvi usklajuje z inflacijo.
Če bi vlada predlagano zamrznitev uveljavila, nominalni znesek pomoči sicer ne bi bil nižji, vendar bi se ob nadaljnji rasti cen zmanjšala njegova realna kupna moč. Družine bi torej z enakim zneskom lahko kupile manj otroške opreme in drugih potrebščin.
Takšna zamrznitev bi bila posebej občutljiva v času, ko vlada demografsko politiko izpostavlja kot pomembno razvojno vprašanje. Finančna pomoč ob rojstvu otroka sama po sebi ne odloča o tem, ali se bodo ljudje odločili za starševstvo, vendar predstavlja eno izmed oblik podpore v obdobju, ko nastanejo dodatni stroški.
Ob tem je treba poudariti, da je bil predlog iz končnega proračunskega dokumenta odstranjen. Po trenutno potrjeni različici načrta torej ni podlage za trditev, da je vlada zamrznitev pomoči ob rojstvu otroka že sprejela.
Na udaru bi lahko bile tudi velike družine
Delovna različica proračunskega načrta je predvidevala tudi omejevanje vpliva četrtega in vsakega nadaljnjega otroka pri izračunu dodatne podpore družini. Takšna formulacija je dopuščala možnost, da bi družine z več otroki prejele manj sredstev, kot bi jih po obstoječih pravilih.
Dodatek za veliko družino je po veljavni ureditvi namenjen družinam s tremi ali več otroki. Letni znesek za družino s tremi otroki znaša 510,35 evra, za družino s štirimi ali več otroki pa 620,16 evra. Gre za prejemek, s katerim država priznava dodatne stroške, povezane z večjim številom otrok.
Vendar iz prvotnega dokumenta ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, ali bi predlagana omejitev neposredno posegla v ta dodatek ali v druge oblike podpore, pri katerih število otrok vpliva na višino izplačila. Zato bi bilo napačno trditi, da je vlada že pripravila konkretno znižanje dodatka za veliko družino.
Nejasnost predloga pa je sama po sebi pomembna. Če država načrtuje spremembe družinskih prejemkov, morajo biti njihove posledice razumljivo predstavljene, zlasti kadar bi lahko prizadele gospodinjstva z več vzdrževanimi otroki.
Za vlado, ki napoveduje krepitev demografske politike, je zato pomembno pojasniti, kako bi se morebitno zmanjševanje finančne podpore velikim družinam skladalo z njenimi dolgoročnimi cilji.
Vprašanja tudi glede dodatka za enostarševske družine
Med predvidenimi spremembami so bili tudi posegi v ureditev dodatne podpore enostarševskim družinam. Od 1. junija letos velja nova ureditev, po kateri se otroški dodatek za otroka v zakonsko opredeljeni enostarševski družini poveča za 30 odstotkov.
Ta sprememba je bila namenjena dodatni podpori gospodinjstvom, v katerih za otroka skrbi en starš in so zato lahko izpostavljena drugačnim finančnim obremenitvam. Toda delovna različica proračunskega načrta je že nekaj mesecev po začetku veljavnosti nove ureditve predvidevala nadaljnje spremembe.
Iz dokumenta ni bilo razvidno, kaj natančno bi vlada spremenila. Po navedbah Dnevnika bi lahko šlo za zoženje kroga upravičencev, zmanjšanje 30-odstotnega povečanja ali drugačno prilagoditev sistema. Nobene od teh možnosti pa ni mogoče predstavljati kot dokončno odločitev.
Takšno hitro ponovno odpiranje pravil bi lahko povzročilo negotovost med družinami, ki so se na novo ureditev šele začele prilagajati. Pri družinskih prejemkih je predvidljivost pomembna, saj gospodinjstva na podlagi pričakovanih prihodkov načrtujejo vsakodnevne izdatke.
Tudi ta predlog je bil iz končne različice dokumenta umaknjen. Ostaja pa vprašanje, zakaj so se spremembe podpore enostarševskim družinam sploh pojavile med možnostmi za omejevanje proračunskih izdatkov.
Ministrstvo za demografijo naj bi doseglo umik spornih predlogov
Po neuradnih informacijah Dnevnika naj bi se prvotnim predlogom uprlo ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve. Ministrstvo vodi Mateja Ribič, ki je v zadnjem obdobju poudarjala, da želi vlada demografsko vprašanje uvrstiti med ključne prednostne naloge.
Napovedana je bila tudi ustanovitev demografskega sveta, ki naj bi pripravil strokovne podlage za celovitejšo demografsko politiko. Ta naj bi med drugim temeljila na podpori družinam in ustvarjanju ugodnejših pogojev za odločanje o starševstvu.
Če bi bili prvotni predlogi sprejeti, bi se lahko pojavilo očitno neskladje med javno predstavljenimi cilji in konkretnimi proračunskimi ukrepi. Zamrznitev pomoči ob rojstvu otroka ter omejevanje podpore velikim in enostarševskim družinam bi namreč pomenila zmanjšanje ali omejitev nekaterih oblik finančne podpore prav tistim gospodinjstvom, ki jih država želi dodatno podpirati.
Ministrstvo je za Dnevnik uradno potrdilo, da spornih ukrepov v zadnji različici dokumenta ni več. Ni pa pojasnilo, kdo jih je prvotno predlagal in kako je potekalo njihovo usklajevanje.
Za javnost je to pomembno vprašanje odgovornosti. Proračunski dokumenti namreč niso zgolj tehnični zapisi o državnih izdatkih, temveč razkrivajo tudi politične prednostne naloge in možne smeri prihodnjih zakonodajnih sprememb.
Rezi so izginili, načrti za spremembe socialnih transferjev pa ostajajo
Čeprav so bili najbolj neposredni predlogi za omejevanje družinskih prejemkov odstranjeni, končna različica proračunskega načrta še vedno napoveduje širšo prenovo sistema socialnega varstva in družinskih prejemkov.
Vlada želi po navedbah dokumenta odpraviti podvajanja in neusklajenosti med različnimi pravicami. Predvidena je tudi določitev dela otroškega dodatka, namenjenega izobraževanju, do katerega bi bili upravičeni otroci oziroma mladi, vključeni v izobraževalni sistem.
Preučujejo se spremembe otroških dodatkov v povezavi s postopnim uvajanjem brezplačnega vrtca ter možnost, da bi podporo mladim do 26. leta vključili v otroški oziroma izobraževalni dodatek.
Takšne spremembe lahko pomenijo drugačno razporeditev sredstev med posameznimi skupinami upravičencev. Njihove dejanske posledice pa bodo odvisne od konkretnih zakonskih rešitev, ki še niso predstavljene v dovolj podrobni obliki.
Zato je posebej pomembno, da vlada ob morebitnih predlogih sprememb objavi tudi izračune učinkov na različne tipe gospodinjstev. Brez teh podatkov namreč ni mogoče zanesljivo oceniti, katere družine bi po novi ureditvi prejele več, katere manj in katere bi ohranile enako raven podpore.
Strožji nadzor nad prejemniki socialne pomoči
V končnem dokumentu ostajajo tudi načrti za spremembe denarne socialne pomoči. Vlada predvideva okrepljeno preverjanje premoženjskega stanja upravičencev, večji nadzor nad izplačili in drugačno organizacijo obravnave ljudi, ki pomoč prejemajo daljše obdobje.
Ena izmed predvidenih sprememb je pogostejše neposredno plačevanje določenih stroškov namesto izplačila celotnega zneska denarne socialne pomoči upravičencu. Takšna možnost v zakonodaji že obstaja, vendar bi jo vlada po načrtu uporabljala širše.
Pri preverjanju upravičenosti bi se dosledneje upoštevali dohodki in premoženje. Dokument med drugim omenja dodatne nepremičnine, finančno premoženje, poslovne deleže, kriptosredstva in premoženje v tujini. Hkrati predvideva razlikovanje med osnovnim domom in drugim premoženjem.
Namen takšnih ukrepov je lahko natančnejše ugotavljanje dejanskega materialnega položaja posameznika. Toda njihova izvedba bo morala zagotoviti tudi ustrezno varstvo osebnih podatkov, sorazmernost in učinkovite možnosti pravnega varstva.
Posebej pomembno bo, da strožji nadzor ne povzroči nesorazmernih administrativnih ovir za ljudi, ki so do pomoči upravičeni in jo potrebujejo za osnovno preživetje.
Po šestih mesecih individualni načrt, po letu dni dodatno preverjanje
Vlada načrtuje tudi spremembe pri obravnavi delovno sposobnih prejemnikov denarne socialne pomoči. Po šestih mesecih prejemanja pomoči bi se zanje pripravil individualni načrt, po dvanajstih mesecih pa bi center za socialno delo in zavod za zaposlovanje skupaj podrobneje pregledala njihov položaj in dosedanje aktivnosti.
Predvidena je jasnejša razmejitev pristojnosti med obema institucijama. Delovno sposobne brezposelne osebe naj bi pri vprašanjih zaposlovanja v večji meri obravnaval zavod za zaposlovanje, medtem ko bi centri za socialno delo več pozornosti namenjali ljudem s kompleksnejšimi socialnimi, zdravstvenimi in drugimi težavami.
V dokumentu je omenjena tudi možnost postopnega zmanjševanja socialne pomoči ob zaposlitvi oziroma uvedbe dodatka za zaposlitev za določeno obdobje. Namen takšne rešitve bi bil preprečiti, da bi posameznik ob začetku dela zaradi takojšnje izgube prejemkov ostal brez občutnega finančnega izboljšanja.
Takšna ureditev bi lahko olajšala prehod iz socialne pomoči v zaposlitev, vendar bodo njeni učinki odvisni od konkretnih pravil. Pomembno bo predvsem, kako bodo določeni roki, obveznosti upravičencev in okoliščine, v katerih posameznik zaposlitve ne more sprejeti.
Vlada je te spremembe vključila v načrt za prihodnje obdobje, vendar iz dokumenta še ni mogoče sklepati, da so že sprejete ali da se bodo začele uporabljati v točno določeni obliki.
Otroci bi lahko podporo dobivali drugače kot doslej
Eden izmed pomembnejših predlogov je tudi sprememba načina upoštevanja otrok pri denarni socialni pomoči. Po sedanji ureditvi število otrok vpliva na višino pomoči, v prihodnje pa naj bi se podpora otrokom v večji meri zagotavljala prek okrepljenega otroškega dodatka.
Vlada s tem načrtuje jasnejšo ločitev med pomočjo odraslim v materialni stiski in sredstvi za preživljanje otrok. Takšna sprememba bi lahko poenostavila strukturo socialnih transferjev, vendar samo pod pogojem, da bi bili novi prejemki ustrezno usklajeni.
Če povečanje otroškega dodatka ne bi nadomestilo zmanjšanja denarne socialne pomoči, bi lahko nekatera gospodinjstva izgubila del skupnih prihodkov. To bi bilo posebej pomembno za družine z nizkimi dohodki, pri katerih imajo socialni transferji velik delež v mesečnem proračunu.
Za zdaj ni predstavljenih dovolj konkretnih izračunov, da bi bilo mogoče ugotoviti, kako bi se skupni prihodki posameznih družin spremenili. Prav zato bi morala biti pred morebitnim sprejemanjem zakonodaje javnosti na voljo pregledna primerjava sedanje in predlagane ureditve.
Vprašanje ni samo, ali bo posamezni prejemek višji ali nižji, temveč koliko sredstev bo družini po vseh spremembah dejansko ostalo za vsakodnevne potrebe.
Med demografskimi obljubami in proračunskim varčevanjem
Razkritje prvotnih predlogov prihaja v času, ko vlada demografsko politiko predstavlja kot eno ključnih razvojnih vprašanj države. Slovenija se sooča s staranjem prebivalstva in dolgoročnimi izzivi pri zagotavljanju delovne sile, vzdržnosti javnih sistemov ter ustvarjanju pogojev za mlade družine.
V takšnih razmerah je razumljivo, da se odpira vprašanje, kako naj država hkrati omejuje javnofinančne izdatke in krepi podporo družinam. Fiskalna odgovornost in demografska politika nista nujno nasprotujoča si cilja, vendar zahtevata jasno določene prednostne naloge in pregledno pojasnjene ukrepe.
Če vlada napoveduje, da želi izboljšati pogoje za družine, mora pojasniti tudi, zakaj so se med predlogi za varčevanje pojavili posegi v pomoč ob rojstvu otroka ter podporo velikim in enostarševskim družinam. Dejstvo, da so bili ti predlogi pozneje umaknjeni, je pomembno, vendar ne odpravi vprašanja o njihovem izvoru in razlogih za prvotno vključitev.
Enako pomembno bo spremljati preostale napovedane spremembe socialnih transferjev. Te lahko vplivajo na precej širši krog prebivalcev kot prvotni predlogi, zlasti če bodo spremenile pogoje upravičenosti ali skupne zneske pomoči.
Vlada bo morala pokazati, kdo bo po spremembah pridobil in kdo izgubil
Za zdaj je mogoče potrditi, da je vlada iz končne različice proračunskega načrta odstranila predloge za zamrznitev pomoči ob rojstvu otroka in omejevanje nekaterih družinskih prejemkov. Ni pa še jasno, kakšne bodo vse posledice preostalih napovedanih sprememb socialnega sistema.
Prav zato bodo pri nadaljnji obravnavi ključni konkretni zakonski predlogi, finančne ocene in primerjave učinkov na posamezne skupine prebivalcev. Brez njih se lahko razprava hitro omeji na splošne politične obljube, medtem ko gospodinjstva ne bodo vedela, kaj bi spremembe pomenile za njihove prihodke.
Razkritje Dnevnika kaže, da so bili v okviru priprave proračuna za leto 2027 na mizi tudi predlogi za omejevanje podpore družinam. Vlada jih je pred potrditvijo dokumenta umaknila, zato trenutno ne predstavljajo sprejetih ukrepov. Vendar ostaja pomembno vprašanje, kako bo uskladila napovedano krepitev demografske politike z načrti za omejevanje javne porabe in prenovo socialnih transferjev. Odgovor bodo dali predvsem konkretni predlogi zakonov in njihovi učinki na družine, ne zgolj javne napovedi o podpori starševstvu.
Spletno uredništvo
