Nekdanji mariborski nadzornik pred sodiščem: Na urgenci zavračal odvzem krvi, zdaj mu očitajo še poskus podkupovanja

Na mariborskem sodišču se nadaljuje odmeven kazenski postopek proti nekdanjemu nadzorniku več javnih podjetij Damijanu Škrinjarju, ki mu tožilstvo očita poskus podkupovanja zdravnika v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Primer sega v december 2023, ko je bil Škrinjar udeležen v prometni nesreči v Spodnjih Hočah, po kateri so ga prepeljali na urgenco. Na zadnji obravnavi sta zdravnik in policist opisovala njegovo zavračanje odvzema krvi, domnevne grožnje ter težave pri izvedbi odrejenega strokovnega pregleda.

Posebno pozornost je pritegnilo pričanje zdravnika, ki je povedal, da denarja sam ni videl in morebitnega poskusa podkupovanja ni slišal. Sodišče bo postopek nadaljevalo januarja prihodnje leto.

Prometna nesreča, ki je nekdanjega nadzornika pripeljala pred sodišče

Zgodba se je začela 22. decembra 2023, ko se je v Spodnjih Hočah zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena Damijan Škrinjar in takrat 29-letni voznik drugega osebnega avtomobila. Po tedanjem poročanju medijev je Škrinjar z avtomobilom znamke Tesla trčil v citroëna, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Pri nesreči je posredovala tudi Gasilska brigada Maribor, saj so morali Škrinjarja reševati iz poškodovanega vozila. Drugi voznik je utrpel lažje telesne poškodbe, oba udeleženca pa so odpeljali v UKC Maribor.

Policija je po nesreči opravila preizkusa alkoholiziranosti. Po takrat objavljenih podatkih je alkotest pri Škrinjarju pokazal 0,74 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, medtem ko je bil drugi voznik trezen. Policisti so odredili še strokovni pregled, vendar so se prav pri njegovi izvedbi na urgenci začeli zapleti, ki so pozneje pripeljali do kazenskega postopka zaradi domnevnega poskusa podkupovanja zdravnika.

Škrinjar je bil v času nesreče predsednik nadzornih svetov Mariborskega vodovoda in Energetike Maribor ter član nadzornega sveta Snage. Zaradi številnih funkcij v javnih podjetjih se ga je v javnosti prijel vzdevek supernadzornik. Po razkritju dogodka je mariborski župan Saša Arsenovič javno izrazil pričakovanje, da bo Škrinjar prevzel odgovornost in odstopil, kar je ta tudi storil.

Toda odstop z nadzorniških funkcij ni pomenil konca zgodbe. Dogajanje po prometni nesreči je postalo predmet kazenskih postopkov, v katerih sodišče zdaj ugotavlja, kaj se je dejansko zgodilo in ali so bila storjena očitana kazniva dejanja.

Na urgenci naj bi bil agresiven in zavračal odvzem krvi

Na zadnji obravnavi, ki je potekala 20. oktobra, je pred sodnico Majo Balažic pričal zdravnik urgentne medicine Simon Ranfl. Pojasnil je, da Škrinjarja ob njegovem prihodu v bolnišnico ni neposredno obravnaval, temveč so ga kolegi pozneje prosili za pomoč, ker so imeli s pacientom težave.

Po njegovem pričanju je bil Škrinjar vidno vinjen, vedel se je agresivno in zavračal odvzem krvi. Ranfl se je odločil posredovati, ker je imel iz preteklega dela izkušnje s prepričevanjem pacientov, ki niso želeli sodelovati pri zdravstvenih postopkih. Kot je pojasnil, je bil pri takšnem pristopu v preteklosti večinoma uspešen.

Obramba, ki jo vodi odvetnik Goran Janžekovič, je zdravnika vprašala, zakaj Škrinjarja niso preprosto pustili domov, saj je sam to zahteval. Ranfl je pojasnil, da zdravstveno osebje takšne odločitve ni moglo sprejeti brez ustrezne presoje njegovega stanja. Ob tem je povedal, da Škrinjar v nesreči ni utrpel poškodb, ki bi neposredno ogrožale njegovo življenje.

Težave so se nadaljevale tudi po prihodu policistov. Čeprav so ti pridobili odredbo za prisilni odvzem krvi, postopka niso izvedli. Po zdravnikovih besedah se je pacient fizično upiral in grozil, zdravstveno osebje pa v takšnih okoliščinah ni imelo možnosti, da bi odvzem varno opravilo.

Prav neizvedeni odvzem krvi je postal eno osrednjih vprašanj sodne obravnave, saj je strokovni pregled pomemben pri ugotavljanju okoliščin prometne nesreče in morebitne prisotnosti alkohola oziroma drugih snovi v organizmu.

Zdravnik pojasnil, zakaj naj bi zavračal pregled

Tožilko Aleksandro Majdič je med zaslišanjem zanimalo, zakaj je Škrinjar po zdravnikovem mnenju tako vztrajno zavračal odvzem krvi. Ranfl je odgovoril, da je po njegovi oceni obtoženi razumel, da se vsebnost alkohola v krvi s časom zmanjšuje.

Takšno pojasnilo je treba razumeti kot zdravnikovo oceno morebitnega motiva, ne kot dokaz, da je Škrinjar pregled zavračal prav zaradi tega razloga. Sodišče bo moralo pri presoji upoštevati tudi druge dokaze in okoliščine, ki so spremljale dogajanje na urgenci.

V zvezi z domnevnim poskusom podkupovanja je Ranfl povedal še nekaj pomembnega. Po navedbah drugih zaposlenih naj bi imel Škrinjar pri sebi večjo količino gotovine, vendar zdravnik tega denarja osebno ni videl. Prav tako ni bil neposredna priča morebitnemu ponujanju denarja zdravstvenemu osebju.

To razlikovanje je za kazenski postopek bistveno. Dejstvo, da je imel nekdo pri sebi gotovino, samo po sebi še ne dokazuje poskusa podkupovanja. Tožilstvo mora dokazati konkretno ravnanje, ki bi izpolnjevalo zakonske znake očitanega kaznivega dejanja.

Pri Škrinjarju našli kuverto z več tisoč evri

Dogajanje na urgenci sta na eni izmed prejšnjih obravnav, aprila letos, opisovala tudi dežurna kirurginja Ana Zupan Hohnec in travmatolog Žiga Horvat. Po pričanju kirurginje se Škrinjar ob prihodu ni želel identificirati, zaradi česar je zdravstveno osebje poklicalo policijo. Pozneje so pri njem našli osebne dokumente in kuverto z več tisoč evri.

Zdravnica je povedala, da je imel pacient zaradi zavračanja zdravstvene obravnave več težav z osebjem, ki je bilo tistega večera obremenjeno tudi z drugimi nujnimi primeri. Zato je za pomoč prosila travmatologa Horvata.

Po njenem pričanju je videla, da je Škrinjar zdravnika z gesto povabil bližje, nato pa naj bi Horvat glasno vprašal, ali ga skuša podkupiti. Vendar se je poznejše pričanje travmatologa v tem delu razlikovalo. Horvat je zanikal, da bi Škrinjarju neposredno postavil takšno vprašanje, povedal pa je, da je iz njegovega načina komunikacije dobil občutek, da bi lahko šlo za poskus podkupovanja.

Prav razhajanja med izpovedbami prič bodo pomembna pri nadaljnjem ugotavljanju dejanskega poteka dogodkov. Sodišče mora namreč presoditi, katere okoliščine so neposredno zaznali posamezni udeleženci in katere informacije so izvedeli šele pozneje.

Po tedanjem poročanju medijev naj bi imel Škrinjar pri sebi celo več kot 10.000 evrov gotovine, vendar je bil ta podatek predstavljen kot neuraden. Tudi zato ga ni mogoče enačiti z dokazano višino morebitne podkupnine.

Policist ob prihodu ni zaznal kršenja javnega reda

Na zadnji obravnavi je pričal tudi policist Dejan Lukaček, ki je skupaj s sodelavcem prišel v UKC Maribor po prijavi kršenja javnega reda in miru. Povedal je, da ob prihodu ni zaznal ravnanja, zaradi katerega je bila policija prvotno poklicana, in da takrat še ni bil seznanjen z očitki o morebitnem podkupovanju zdravnika.

Po njegovih besedah so policisti Škrinjarja dlje časa prepričevali, naj sodeluje pri postopku. Nazadnje je pristal na preizkus alkoholiziranosti, še naprej pa je zavračal odvzem krvi.

Čeprav so policisti pridobili odredbo za prisilni odvzem, ta ni bil izveden. Lukaček je povedal, da je zdravnik pojasnil, da za takšen postopek nimajo ustreznih prostorov. Iz pričanj tako izhaja, da je bila težava povezana tako z obtoženčevim nasprotovanjem kot z možnostmi zdravstvenega osebja za varno izvedbo postopka.

Tudi policist je ocenil, da je Škrinjar odvzem krvi morda zavračal zaradi strahu pred posledicami prometne nesreče in morebitno izgubo vozniškega dovoljenja. Vendar je tudi to njegova razlaga okoliščin, ne neposredno ugotovljeno dejstvo o obtoženčevih namenih.

Glede domnevnega poskusa podkupovanja je Lukaček pojasnil, da so policisti te očitke začeli obravnavati šele po tem, ko je dežurni travmatolog Žiga Horvat podal pisno prijavo.

Je policija dogajanje na urgenci snemala?

Pomembno vprašanje, ki se je odprlo na obravnavi, je morebiten obstoj posnetkov policijskega posredovanja. Obramba je predlagala, naj sodišče pri Policijski postaji Maribor 2 preveri, ali je policijska patrulja med dogodkom uporabljala snemalno opremo.

Zaslišani policist se namreč ni spomnil, ali je bilo posredovanje posneto. Sodišče bo zato preverilo, ali takšni posnetki obstajajo in ali bi lahko prispevali k razjasnitvi dogajanja na urgenci.

Morebiten posnetek bi bil lahko pomemben predvsem pri preverjanju posameznih izjav, časovnega poteka dogodkov in ravnanja udeležencev. Vendar za zdaj ni potrjeno, da je policija dogajanje dejansko snemala ali da se je morebiten posnetek ohranil.

Zaradi razlik med nekaterimi pričanji bi lahko bilo dodatno dokazno gradivo pomembno tako za tožilstvo kot za obrambo. Končno odločitev o dokazni vrednosti morebitnih posnetkov pa bo sprejelo sodišče.

Nov zaplet: Izvedenec opozoril na domnevni poskus vplivanja

Na obravnavi se je odprlo še eno vprašanje, povezano z ločenim postopkom zaradi prometne nesreče. Tožilka Aleksandra Majdič je predlagala, naj se sodišče seznani z dopisom izvedenca patologije Rajka Kavalarja, ki je v postopku pred mariborskim okrajnim sodiščem izdeloval izvedensko mnenje o poškodbah drugega udeleženca nesreče.

Kavalar je v dopisu opozoril, da ga je poklical eden izmed njegovih nekdanjih kolegov in se med pogovorom zanimal tudi za omenjeni primer. Izvedenec je takšen klic razumel kot morebiten poskus vplivanja nanj.

Toda pomembno je, da iz doslej objavljenih informacij ne izhaja, da bi bil Škrinjar povezan s tem klicem. Obramba je zato nasprotovala vključitvi dopisa med dokaze in poudarila, da v njem obtoženi sploh ni omenjen.

Zagovornik je opozoril tudi, da izvedenskega mnenja v vzporednem postopku sodišče na koncu ni uporabilo. Po stališču obrambe zato dopis ni povezan s konkretnim očitkom poskusa podkupovanja zdravnika.

Sodnica Maja Balažic o dokaznem predlogu še ni odločila. O tem, ali bo dopis vključen v dokazni postopek, bo odločala v nadaljevanju sojenja.

Primer odpira tudi vprašanje ravnanja ob odrejenih zdravstvenih pregledih

Dogajanje v UKC Maribor odpira širše vprašanje, kako se izvajajo strokovni pregledi, kadar oseba po prometni nesreči odklanja sodelovanje. Policija lahko v zakonsko določenih primerih odredi strokovni pregled, ki je pomemben za ugotavljanje alkoholiziranosti oziroma prisotnosti drugih psihoaktivnih snovi.

Vendar mora biti vsak zdravstveni poseg izveden v skladu s pravili stroke in veljavno zakonodajo. Kadar se oseba aktivno upira, lahko nastanejo tudi vprašanja varnosti zdravstvenega osebja, policistov in samega pacienta.

V konkretnem primeru so priče opisale okoliščine, zaradi katerih odvzem krvi kljub pridobljeni odredbi ni bil opravljen. Ali so vsi udeleženci ravnali pravilno in kakšen pomen ima neizvedeni odvzem za posamezne kazenske postopke, pa ni mogoče dokončno oceniti zgolj na podlagi medijskih poročil o pričanjih.

Primer obenem opozarja na občutljivost domnevnih korupcijskih ravnanj v zdravstvu. Zdravstveni delavci morajo svoje naloge opravljati neodvisno in v skladu s strokovnimi pravili, morebitni poskusi vplivanja na njihove odločitve pa zahtevajo ustrezno obravnavo pristojnih organov. Vendar mora biti odgovornost konkretnega posameznika dokazana v sodnem postopku.

Naslednje zaslišanje šele januarja

Sojenje Damijanu Škrinjarju zaradi očitanega poskusa podkupovanja zdravnika se bo nadaljevalo 19. januarja 2027, ko je predvideno zaslišanje novih prič. Do takrat naj bi sodišče pridobilo tudi dodatne informacije o morebitnem snemanju policijskega posredovanja.

Pred sodnico ostaja več pomembnih vprašanj. Med drugim bo treba razjasniti, kaj natančno se je zgodilo med Škrinjarjem in zdravstvenim osebjem, kakšno dokazno vrednost imajo izpovedbe posameznih prič ter ali razpoložljivi dokazi potrjujejo očitek tožilstva.

Ločeno se obravnavajo tudi okoliščine prometne nesreče v Spodnjih Hočah. Čeprav sta postopka povezana z istim dogodkom, gre za različna pravna vprašanja, zato njunih ugotovitev ni mogoče samodejno enačiti.

Primer nekdanjega mariborskega nadzornika je pritegnil pozornost zaradi njegove nekdanje javne funkcije, prometne nesreče in očitkov o dogajanju na urgenci. Zadnja pričanja so razkrila nove podrobnosti o zavračanju odvzema krvi in policijskem posredovanju, niso pa prinesla dokončnega odgovora o domnevnem poskusu podkupovanja. O tem, ali je tožilstvo svoje očitke dokazalo, bo lahko odločilo šele sodišče. Do pravnomočne obsodbe za Škrinjarja velja domneva nedolžnosti.

Spletno uredništvo Toti Maribor