V Mariboru danes poseben jubilej: Več kot 450 let stari trti bodo že 40. slovesno obrali grozdje

Na mariborskem Lentu bo danes še posebej slovesno. Pred Hišo Najstarejše trte bodo namreč že 40. opravili svečano trgatev znamenite žametovke oziroma modre kavčine, ki je stara več kot 450 let in velja za najstarejšo trto na svetu. Letošnji jubilej ima še dodatno simboliko, saj Maribor prav letos nosi naziv European Best Wine Capital 2026, današnja trgatev pa bo hkrati vrhunec in zaključek Festivala Najstarejše trte. Dogajanje na Lentu se je začelo že dopoldne, osrednja slovesnost pa je predvidena ob 11. uri.

Najstarejša trta je skozi desetletja postala eden najbolj prepoznavnih simbolov Maribora, njena trgatev pa že dolgo ni več zgolj vinogradniško opravilo. Vsakoletno obiranje grozdja je preraslo v mestni praznik, ki povezuje vinsko tradicijo, zgodovino mesta in turistično promocijo. Letos je dogodek še posebej pomemben, saj bo svečana trgatev potekala že štiridesetič, pred trto na Vojašniški ulici pa se bodo ob tej priložnosti zbrali številni obiskovalci, predstavniki mesta, vinogradniki in drugi gostje.

Preživela je stoletja sprememb, vojne in velike posege na Lentu

Posebnost mariborske trte ni samo njena starost. Žametovka oziroma modra kavčina, ki raste ob pročelju hiše na Lentu, je skozi stoletja preživela številne dogodke, ki so povsem spremenili mesto okoli nje. Njene korenine segajo v čas, ko je bil Maribor še obdano srednjeveško mesto, Lent pa pomembno pristaniško in trgovsko območje ob Dravi. V neposredni bližini so se skozi stoletja spreminjale stavbe, promet in podoba rečnega nabrežja, trta pa je ostala.

Njeno starost so strokovnjaki ugotavljali tudi na podlagi zgodovinskih upodobitev Maribora, na katerih je mogoče prepoznati hišo z vinsko trto. Zaradi svoje izjemne starosti je postala svetovna posebnost in bila vpisana tudi v Guinnessovo knjigo rekordov. Danes zato ni zanimiva samo za Mariborčane in slovenske vinogradnike, ampak je ena tistih mestnih znamenitosti, zaradi katerih v Maribor prihajajo tudi obiskovalci iz tujine.

Stara je več kot 450 let, a še vedno rodi

Najbolj neverjeten del zgodbe je dejstvo, da Najstarejša trta ni zgolj ohranjen zgodovinski primerek. Še vedno rodi grozdje. Vsako jesen z nje oberejo pridelek, iz katerega nato pridelajo omejeno količino vina. Ker je pridelek majhen, vino Najstarejše trte ni namenjeno običajni prodaji, ampak ima predvsem protokolarno in simbolno vrednost.

Grozdje raste na dolgih poganjkih, razpeljanih po pročelju Hiše Najstarejše trte, za rastlino pa skozi vse leto skrbijo strokovnjaki. Prav njeno nadaljnje rojevanje je eden od razlogov, zaradi katerih trta ni samo muzejski eksponat. Vsakoletna trgatev je dokaz, da rastlina, ki je začela rasti pred več kot štirimi stoletji, še vedno nadaljuje svoj naravni življenjski cikel.

Današnji obred bo zato potekal podobno kot prejšnja leta. Grozdje bo skrbno obrano in stehtano, pridelek pa bo nato šel v nadaljnjo predelavo. Količina se iz leta v leto razlikuje, saj je odvisna od vremena, zdravstvenega stanja rastline in razmer v posamezni rastni sezoni.

Potomke mariborske trte danes rastejo daleč po svetu

Zgodba Najstarejše trte se medtem že dolgo ne konča na Lentu. Maribor njene cepiče podarja mestom, institucijam in posameznikom po Sloveniji in svetu, zato danes potomke znamenite žametovke rastejo v številnih državah. Gre za posebno obliko povezovanja Maribora z drugimi kraji, saj vsak cepič nosi neposredno genetsko povezavo z rastlino, ki že več kot štiri stoletja raste ob Dravi.

Prav danes je Maribor24 objavil tudi zgodbo o Mariborčanu, ki je cepič Najstarejše trte pred leti odnesel vse do Avstralije, zdaj pa njene potomke vrača v Maribor. Tudi ta primer lepo kaže, kako daleč se je zgodba trte razširila: rastlina, ki je stoletja ostala na istem mestu ob Dravi, ima danes svoje potomke na drugem koncu sveta.

Takšna simbolna mreža potomk je postala pomemben del promocije mesta. Podarjanje cepičev namreč ni klasično razmnoževanje trte za komercialno pridelavo, ampak predvsem protokolarna gesta. Prejemnik dobi del žive mariborske dediščine, Maribor pa s tem ustvarja povezave, ki lahko trajajo desetletja.

Letos je Maribor tudi evropska vinska prestolnica

Današnja jubilejna trgatev prihaja v letu, ki je za mariborsko vinsko zgodbo posebno tudi iz drugega razloga. Maribor nosi naziv European Best Wine Capital 2026, zato organizatorji 40. svečani trgatvi pripisujejo še dodatno simboliko. Mesto želi prav prek svoje vinske dediščine povezovati vinogradništvo, gastronomijo, turizem in kulturno ponudbo.

Najstarejša trta je pri tem naravno središče zgodbe. Mesta lahko gradijo nove turistične znamenitosti, več kot štiri stoletja stare žive rastline pa ni mogoče ustvariti na novo. Prav avtentičnost je tista, zaradi katere je trta postala mednarodno prepoznavna in zaradi katere jo mesto že desetletja uporablja kot enega glavnih simbolov svoje vinske identitete.

Letošnji Festival Najstarejše trte je zato ponudil več dogodkov, povezanih z vinom, gastronomijo, kulturo in turizmom. Še sinoči je na Trgu Najstarejše trte potekal Večer okusov z Galerijo okusov, ki je letos prejela svojo prvo Michelinovo zvezdico, danes pa se festival zaključuje z dogodkom, okoli katerega je celotna zgodba pravzaprav nastala – trgatvijo.

Danes na Lentu tudi domače dobrote in glasba

Program se danes ne omejuje zgolj na obiranje grozdja. Med 10. in 14. uro na Trgu Najstarejše trte poteka tržnica slovenskih dobrot z lokalnimi ponudniki hrane, vin, medu in drugih izdelkov. Za obiskovalce pripravljajo tudi malico na prostem in ustvarjalne dejavnosti za otroke.

Osrednji dogodek se začne ob 11. uri, ko bo na vrsti 40. svečana trgatev. Program bo popestrila tudi Bilbi oziroma Maja Pihler Stermecki z glasbeniki. Današnji dan sovpada še s svetovnim dnevom turizma, zato je v Mariboru in širši okolici na programu več turističnih dogodkov, zvečer pa se festivalsko dogajanje ob Najstarejši trti tudi uradno zaključuje.

Na Štajerskem je danes živahno tudi drugod. V Svečini poteka že 44. Kmečki praznik, turistična dvorišča na Dravskem polju odpirajo svoja vrata, obiskovalce pa ob svetovnem dnevu turizma vabijo tudi v Žičko kartuzijo. Kljub pestri ponudbi bo eden najbolj simbolnih današnjih dogodkov nedvomno prav na mariborskem Lentu.

Štirideseta trgatev, trta pa je veliko starejša

Štirideset let svečanih trgatev je dolgo obdobje, toda v primerjavi s starostjo same trte predstavlja le majhen del njene zgodovine. Več kot 450 let je preživela na istem mestu, medtem ko se je okoli nje večkrat spremenil Maribor, zamenjale so se države in politični sistemi, Drava je dobila drugačno podobo, Lent pa se je iz nekdanjega pristaniškega območja preobrazil v eno najbolj prepoznavnih mestnih promenad.

Danes bo z nje ponovno odrezan pridelek, prihodnjo pomlad bo ponovno pognala in čez leto – če bo narava prizanesljiva – znova obrodila. Prav v tem je verjetno največji čar mariborske rekorderke. Ne gre samo za zgodovinski spomenik, ki ga obiskovalci opazujejo za zaščitno ograjo, temveč za živo trto, ki po več kot štirih stoletjih še vedno počne natanko to, zaradi česar je bila nekoč posajena – rodi grozdje.

Današnja 40. svečana trgatev je zato predvsem praznik te nenavadne kontinuitete. Maribor se je skozi stoletja spremenil skoraj do neprepoznavnosti, njegova najstarejša prebivalka pa vztraja na Lentu in vsako jesen znova poskrbi, da se ljudje zberejo pod njenimi poganjki.

Spletno uredništvo Toti Maribor