Ameriško vrhovno sodišče je manj kot šest tednov pred kongresnimi volitvami administraciji predsednika Donalda Trumpa omogočilo ponovno uporabo močno razširjenega zveznega sistema SAVE za preverjanje državljanstva registriranih volivcev. Odločitev je bila sprejeta s šestimi glasovi proti trem, pri čemer so jo podprli konservativni člani sodišča, tri liberalne sodnice pa so nasprotovale.
Trumpova administracija trdi, da sistem pomaga odkrivati nedržavljane na volilnih seznamih, nasprotniki pa opozarjajo na napačne podatke, posege v zasebnost in nevarnost, da bi bili med preverjanjem prizadeti tudi ameriški državljani z volilno pravico. Spor je še posebej občutljiv, ker prihaja tik pred volitvami 3. novembra in ker je administracija sistem, prvotno namenjen predvsem preverjanju upravičenosti do nekaterih javnih ugodnosti, razširila z dostopom do podatkov o milijonih ameriških državljanov.
Ameriško vrhovno sodišče je v petek poseglo v enega najobčutljivejših sporov pred novembrskimi kongresnimi volitvami. S šestimi glasovi proti trem je začasno odpravilo učinek junijske odločbe zvezne sodnice, ki je blokirala prenovljeno uporabo sistema Systematic Alien Verification for Entitlements oziroma SAVE. S tem je Trumpovi administraciji omogočilo, da sistem ponovno uporablja pri sodelovanju z zveznimi državami in lokalnimi volilnimi organi, ki želijo preverjati državljanski oziroma priseljenski status oseb na volilnih seznamih.
Toda odločitev ne pomeni, da je vrhovno sodišče že dokončno odločilo celoten spor ali da lahko zvezna administracija sama odstranjuje ljudi z volilnih seznamov. Vodenje seznamov in konkretne odločitve o registraciji volivcev ostajajo v pristojnosti zveznih držav in lokalnih volilnih organov. Sodišče je za zdaj predvsem dovolilo uporabo zveznega sistema, medtem ko se pravni spor o zakonitosti njegove razširitve nadaljuje. Večina je ocenila, da argumenti nasprotnikov prenovljenega sistema verjetno niso dovolj močni in da zvezna zakonodaja vladi nalaga sodelovanje z državnimi in lokalnimi organi, ko ti preverjajo državljanstvo volivcev.
SAVE ni bil ustvarjen kot nacionalni seznam volivcev
Sistem SAVE obstaja v različnih oblikah že od leta 1986, njegov prvotni namen pa ni bil ustvarjanje nacionalne baze volivcev. Uporabljal se je predvsem za preverjanje priseljenskega oziroma državljanskega statusa pri odločanju o upravičenosti do nekaterih javnih ugodnosti in dovoljenj. Trumpova administracija je sistem bistveno razširila ter ga povezala z dodatnimi zveznimi podatki, da bi ga lahko državne in lokalne oblasti uporabljale tudi za preverjanje oseb, ki se želijo registrirati za volitve ali so že vpisane v volilne imenike.
Razširjena različica omogoča dostop do podatkov, ki prej niso bili del sistema na takšen način. Vključeni so tudi podatki o ljudeh, ki so ameriški državljani od rojstva, ter določeni podatki Uprave za socialno varnost, vključno s številkami socialnega zavarovanja. Sistem omogoča tudi množično oziroma paketno preverjanje večjega števila zapisov, kar je eden glavnih razlogov, da so organizacije za volilne pravice in zasebnost sprožile sodni postopek.
To je pomembna razlika. Spor ni zgolj vprašanje, ali imajo nedržavljani pravico glasovati na zveznih volitvah – nimajo je. Osrednji pravni spor je, kakšne podatke sme zvezna vlada združevati, na kakšni zakonski podlagi jih lahko uporablja za množično preverjanje volilnih seznamov in kakšne varovalke morajo obstajati, da zaradi napačnega podatka volilne pravice ne izgubi upravičeni ameriški državljan.
Administracija: Preverili smo že več kot 65 milijonov volivcev
Razsežnost sistema je precej večja, kot je mogoče sklepati iz kratke novice o sodni odločbi. Trumpova administracija je v vlogi vrhovnemu sodišču navedla, da je prenovljeni SAVE od aprila 2025 preveril več kot 65 milijonov volivcev v 26 zveznih državah kot ameriške državljane. Obenem naj bi sistem na volilnih seznamih označil 28.635 potencialnih nedržavljanov.
Pri tem je bistveno poudariti besedo potencialnih. Podatek, da sistem nekoga označi, sam po sebi še ne dokazuje, da oseba ni ameriški državljan, da je bila nezakonito registrirana ali da je dejansko oddala glas. Prav zanesljivost takšnih zadetkov je eno ključnih vprašanj celotnega spora. Administracija trdi, da so primeri nepravilnega odstranjevanja upravičenih volivcev redki, nasprotniki sistema pa navajajo primere ameriških državljanov, ki so bili zaradi napačnih podatkov označeni kot nedržavljani.
Pomembno je tudi razlikovati med registracijo in dejanskim glasovanjem. Obstoj potencialno problematičnega zapisa na volilnem seznamu še ne pomeni, da je ta oseba glasovala. Raziskave in preverjanja v ameriških zveznih državah so v preteklosti ugotavljala, da je dejansko glasovanje nedržavljanov na zveznih volitvah zelo redko. CBS ob sedanji sodbi prav tako opozarja, da trditve o množičnem glasovanju nedržavljanov niso bile potrjene z dokazi.
Zvezna sodnica je junija sistem ustavila zaradi zasebnosti in napačnih podatkov
Prav vprašanje zanesljivosti podatkov je bilo v središču junijske odločitve zvezne sodnice Sparkle Sooknanan v Washingtonu. V postopku, ki so ga sprožili League of Women Voters, Electronic Privacy Information Center in posamezni tožniki, je ugotovila, da je administracija občutljive podatke Američanov iz različnih državnih sistemov združila in uporabila na način, ki je po njeni presoji presegal zakonska pooblastila ter kršil pravila o zasebnosti.
Sodnica je bila pri oceni zelo kritična. Ugotovila je, da je vlada združevala podatke, za katere je vedela, da pri ugotavljanju državljanstva niso vedno zanesljivi, in opozorila, da so bile zaradi napačnih informacij iz sistema z volilnih seznamov že odstranjene osebe, ki so bile ameriški državljani. Prenovljeni sistem in spremljajoče ravnanje zveznih agencij je ocenila kot ravnanje v nasprotju z zakonom in preko meja zakonskih pooblastil.
Trumpova administracija je takšno razlago zavrnila. V postopku pred vrhovnim sodiščem je zatrjevala, da zvezna zakonodaja omogoča izmenjavo informacij med državnimi organi ter da je preprečevanje uporabe SAVE tik pred kongresnimi volitvami škodovalo prizadevanjem držav za vzdrževanje pravilnih volilnih seznamov. Administracija je poudarila tudi, da sistem državnim organom zgolj zagotavlja informacije, končne odločitve o posameznem volivcu pa sprejemajo pristojni organi posameznih držav.
Šest konservativnih sodnikov proti trem liberalnim sodnicam
Vrhovno sodišče je zdaj dalo prednost argumentom administracije. V nepodpisani odločitvi je večina ocenila, da imajo zahtevki tožnikov glede nezakonitosti prenovljenega sistema verjetno malo možnosti za uspeh. Sodišče je poudarilo tudi zakonsko obveznost zvezne vlade, da odgovarja na zahteve državnih in lokalnih volilnih organov za preverjanje državljanskega oziroma priseljenskega statusa.
Odločitvi so nasprotovale sodnice Sonia Sotomayor, Elena Kagan in Ketanji Brown Jackson. Jacksonova je v ločenem mnenju opozorila, da morebitna škoda zaradi oteževanja glasovanja ali odvzema volilne pravice že majhnemu številu zakonitih volivcev lahko presega škodo, ki bi jo vlada utrpela zaradi začasne omejitve sistema. Hkrati je poudarila, da bi države tudi ob omejitvah lahko izvajale individualizirano preverjanje posameznih primerov.
Razkol 6 proti 3 je sledil ideološki sestavi sodišča, vendar je treba odločitev opisovati natančno: večina ni razglasila, da so vsi podatki v SAVE pravilni, niti ni odredila odstranjevanja konkretnih volivcev. Odpravila je začasno sodno oviro za uporabo prenovljenega sistema, medtem ko se temeljni pravni spor nadaljuje.
Lahko SAVE še vpliva na novembrske volitve?
Čas odločitve je občutljiv, saj bodo ameriške kongresne volitve 3. novembra, do njih pa je ostalo manj kot 40 dni. Neposredni učinek množičnega preverjanja volilnih seznamov bi lahko omejevalo pravilo iz zveznega zakona National Voter Registration Act, po katerem morajo države sistematične programe odstranjevanja neupravičenih volivcev praviloma zaključiti najmanj 90 dni pred zveznimi volitvami.
Toda niti pri tem pravno vprašanje ni povsem zaključeno. Trumpova administracija zagovarja stališče, da 90-dnevna omejitev ne preprečuje odstranjevanja nedržavljanov, ki po njenem mnenju sploh nikoli niso bili zakonito upravičeni do registracije. Različna zvezna prizivna sodišča so vprašanje razlagala različno, vrhovno sodišče pa naj bi se z njim ukvarjalo v prihajajočem sodnem obdobju.
Zato ni mogoče preprosto trditi niti, da bo petkova odločitev povzročila množično odstranjevanje volivcev pred novembrom, niti da praktičnega učinka ne bo. Države lahko podatke uporabljajo pri preverjanju posameznih primerov, obseg širših posegov v volilne sezname tik pred volitvami pa bo odvisen tudi od nadaljnjih sodnih odločitev in ravnanja posameznih držav.
V ozadju je dolgoletni spor o glasovanju nedržavljanov
Trump že dalj časa postavlja vprašanje glasovanja nedržavljanov med osrednje teme svojih zahtev po spremembah ameriškega volilnega sistema. Njegova administracija je marca 2025 izdala izvršni ukaz, ki je med drugim zahteval nove načine preverjanja državljanstva pri volitvah. Več določb, povezanih z dokazovanjem državljanstva, so zvezna sodišča pozneje blokirala.
Pravna in politična razprava je zahtevna predvsem zato, ker sta dve trditvi lahko hkrati resnični: ameriška zakonodaja nedržavljanom prepoveduje glasovanje na zveznih volitvah in države imajo legitimen interes zagotavljati pravilnost volilnih seznamov, obenem pa dosedanji podatki ne potrjujejo trditev o množičnem glasovanju nedržavljanov. Prav tako obstajajo dokumentirani primeri, ko lahko napačni ali zastareli podatki pri preverjanju državljanstva prizadenejo ljudi, ki volilno pravico imajo.
Zato je vprašanje SAVE več kot spor med republikanci in demokrati. Gre za tehtanje dveh interesov, ki sta oba pomembna za volilni sistem: preprečiti glasovanje oseb brez volilne pravice in hkrati preprečiti, da bi zaradi napačnega podatka volilno pravico izgubil upravičeni volivec.
Istega dne vrhovno sodišče republikancem preprečilo spremembo zemljevida v Missouriju
Petkove odločitve o SAVE zato tudi ni mogoče preprosto razlagati kot dokaz, da konservativna večina vrhovnega sodišča pri volilnih sporih vedno odloči v korist republikancev. Le nekaj ur pozneje je isto sodišče v drugem odmevnem volilnem primeru soglasno preprečilo uporabo novega kongresnega zemljevida v Missouriju, ki bi republikancem lahko olajšal osvojitev dodatnega sedeža v predstavniškem domu.
Republikanska večina v Missouriju je leta 2025 sprejela nov zemljevid kongresnih okrožij. Spremembe so posegle tudi v območje demokratskega kongresnika Emanuela Cleaverja in bi republikancem lahko omogočile nadzor nad sedmimi od osmih kongresnih sedežev te države. Nasprotniki so zbrali dovolj podpisov za referendum, vrhovno sodišče Missourija pa je 3. septembra odločilo, da novi zemljevid po državnem pravu brez potrditve volivcev ni začel veljati.
Zaplet se je nadaljeval na zveznih sodiščih, prizivno sodišče pa je še v ponedeljek zahtevalo uporabo novega zemljevida. Ameriško vrhovno sodišče je v petek poseglo še enkrat in odločilo, da morajo za novembrske volitve ostati v veljavi meje iz leta 2022. Njegov argument je bil izrazito praktičen: volitve so se že začele, glasovnice po starem zemljevidu so bile natisnjene in poslane, predčasno glasovanje pa je že potekalo. Spreminjanje okrožij v tej fazi bi po besedah sodišča povzročilo volilni kaos.
Dve odločitvi istega dne kažeta, kako pomembna bodo sodišča pred 3. novembrom
Petkovi odločitvi kažeta predvsem, kako velik vpliv imajo ameriška sodišča na pravila letošnjih kongresnih volitev. V primeru SAVE je konservativna večina Trumpovi administraciji omogočila ponovno uporabo razširjene podatkovne baze. V Missouriju pa je sodišče brez zabeleženega nasprotovanja zavrnilo spremembo, ki bi lahko republikancem prinesla ugodnejši zemljevid kongresnih okrožij.
Pri sistemu SAVE bo zdaj ključno spremljati, kako ga bodo posamezne zvezne države dejansko uporabljale. Vrhovno sodišče jim ni naročilo, naj izbrišejo deset tisoče ljudi z volilnih seznamov, niti 28.635 oseb, ki jih administracija navaja kot potencialne nedržavljane, ni mogoče avtomatično razglasiti za nezakonite volivce. Gre za rezultate preverjanja, ki jih morajo pristojni organi še obravnavati in pri katerih ostaja osrednje vprašanje natančnost podatkov.
Hkrati odločitev pomeni, da lahko prenovljeni sistem v zadnjih tednih pred volitvami ponovno deluje. Spor zato še zdaleč ni samo tehničen. Na eni strani je zahteva po preverjanju, da na zveznih volitvah glasujejo samo upravičeni državljani, na drugi pa zahteva, da država pri tem ne odvzame ali oteži volilne pravice ljudem, ki jo zakonito imajo.
Prav meja med tema dvema ciljema bo po petkovi odločitvi vrhovnega sodišča eno od pomembnih pravnih vprašanj pred ameriškimi kongresnimi volitvami 3. novembra.
Spletno uredništvo
