Ameriški predsednik Donald Trump je po porazu republikancev na kongresnih volitvah prvič odkrito priznal, da je njegova administracija pri izgonih priseljencev morda šla predaleč. V televizijskem intervjuju je nakazal pripravljenost na dogovor z demokrati, ki bi nekaterim priseljencem brez urejenega statusa omogočil ostanek v ZDA. Toda skoraj istočasno je za novega vodjo osebja Bele hiše imenoval Stephena Millerja, enega glavnih arhitektov stroge priseljenske politike. Trump je spregovoril tudi o vojni z Iranom, gospodarskih težavah Američanov, svojem premoženju in političnih nasprotnikih, ki jim, kot pravi, še vedno ne more odpustiti.
Ameriški predsednik Donald Trump se je po nedavnih kongresnih volitvah, na katerih so republikanci izgubili nadzor nad obema domovoma kongresa, znašel pred precej drugačnimi političnimi razmerami. Demokrati bodo v drugi polovici njegovega mandata imeli bistveno več možnosti za parlamentarni nadzor nad delovanjem administracije, predsednik pa bo pri sprejemanju zakonodaje potreboval tudi sodelovanje političnih nasprotnikov.
V prvem obsežnejšem televizijskem intervjuju po volitvah, ki ga je v nedeljo predvajala ameriška televizija CBS v oddaji 60 Minutes, je Trump spregovoril o razlogih za republikanski poraz in priznal, da so bili nekateri ukrepi njegove administracije preostri. Najbolj neposreden je bil pri priseljenski politiki, ki je predstavljala eno osrednjih obljub njegove predsedniške kampanje.
Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, je Trump dopustil možnost, da so množične deportacije in način njihovega izvajanja odvrnili del volivcev. Ob tem je prvič po volitvah nakazal pripravljenost na pogajanja o drugačni ureditvi položaja nekaterih priseljencev.
Priznal, da so bili izgoni morda prestrogi
Trump je v intervjuju pojasnil, da še vedno zagovarja izgon ljudi, ki so v ZDA nezakonito in so zagrešili huda kazniva dejanja. Vendar je hkrati priznal, da je položaj drugačen pri tistih, ki v državi že dolgo živijo, delajo in plačujejo davke.
Kot primera je navedel zaposlene v hotelirstvu in podjetjih za urejanje okolice. Po njegovih besedah bi bilo mogoče z demokrati doseči dogovor, ki bi takšnim ljudem pod določenimi pogoji omogočil nadaljnje bivanje v Združenih državah.
Gre za opazen premik v predsednikovi javni retoriki. Trumpova administracija je namreč od začetka njegovega drugega mandata izvajala obsežne operacije proti priseljencem brez urejenega statusa. Zvezni agenti so v številnih ameriških mestih izvajali racije in aretacije, postopki pa so sprožili proteste, pravne spore in vprašanja o spoštovanju človekovih pravic.
Posebej odmevni so bili primeri uporabe sile med operacijami zveznih organov za priseljevanje. Po poročanju AP sta med protesti proti takšnim operacijam življenje izgubila tudi dva ameriška državljana, Renee Good in Alex Pretti. Demokrati so že napovedali, da bo nadzor nad delovanjem zvezne službe za priseljevanje in carine ICE ter ministrstva za domovinsko varnost ena njihovih prednostnih nalog v novem kongresu.
Volivci so poslali precej jasno sporočilo
Rezultati vzporednih volilnih anket kažejo, da je bilo nezadovoljstvo s priseljensko politiko eden od dejavnikov republikanskega poraza. Po podatkih CBS je 58 odstotkov sodelujočih volivcev ocenilo, da je Trumpova administracija pri izvajanju ukrepov proti priseljencem prekoračila sprejemljive meje.
To ne pomeni, da večina Američanov nasprotuje nadzoru meje ali deportacijam oseb, ki so zagrešile huda kazniva dejanja. Razprava se je v zadnjih mesecih vse bolj osredotočala na način izvajanja ukrepov, obseg pooblastil zveznih agentov in ravnanje z ljudmi, ki v ZDA že dalj časa živijo in delajo.
Trump je kljub temu del odgovornosti za republikanski poraz pripisal dejstvu, da sam ni bil kandidat na volitvah. Prepričan je, da bi bila udeležba njegovih podpornikov drugačna, če bi se na glasovnicah pojavilo tudi njegovo ime.
Toda vzporedna anketa CBS je pokazala, da je 63 odstotkov sodelujočih volivcev nasprotovalo Trumpu in njegovemu načinu vodenja države. To kaže, da je predsednikova politika vplivala tudi na volitve, na katerih sam ni neposredno kandidiral.
Priznal potrebo po spremembah, nato imenoval Stephena Millerja
Trumpove besede o morebitni omilitvi priseljenske politike so dobile dodatno težo zaradi kadrovske odločitve, ki jo je sprejel tik pred predvajanjem intervjuja. Za novega vodjo osebja Bele hiše je imenoval Stephena Millerja, dolgoletnega sodelavca in enega najpomembnejših oblikovalcev stroge politike do priseljencev.
Miller je bil pomemben del Trumpove ekipe že med predsedniško kampanjo leta 2016, v drugem mandatu pa je kot namestnik vodje osebja za politiko sodeloval pri oblikovanju ukrepov za množične deportacije in strožji nadzor priseljevanja.
Na položaju vodje osebja je nasledil Susie Wiles, ki je po volitvah odstopila. Trump je zatrdil, da zamenjava ni neposredna posledica volilnega poraza, temveč del običajnih kadrovskih sprememb.
Imenovanje je sprožilo odziv demokratov. Vodja demokratske manjšine v senatu Chuck Schumer je opozoril na nasprotje med Trumpovim priznanjem, da so bili ukrepi prestrogi, in napredovanjem človeka, ki je pri njihovem oblikovanju igral osrednjo vlogo.
Millerjevo imenovanje samo po sebi še ne pomeni, da Trump ne bo spremenil posameznih ukrepov. Vendar kaže, da bo pri morebitnem preoblikovanju priseljenske politike pomembno vlogo še naprej imel eden njenih najodločnejših zagovornikov.
Američane skrbijo cene, Trump pa vztraja pri gospodarskih uspehih
Poleg priseljevanja je bila pomembna tema intervjuja gospodarska politika. Trump je ponovno poudaril, da ameriško gospodarstvo po njegovem mnenju dosega dobre rezultate, vendar je priznal, da administracija svojih dosežkov morda ni dovolj učinkovito predstavila javnosti.
Razpoloženje volivcev je precej manj optimistično. Po podatkih vzporedne ankete CBS je približno tri četrtine sodelujočih gospodarske razmere ocenilo kot slabe. Med temi volivci jih je 70 odstotkov podprlo demokratske kandidate.
Približno dve tretjini vprašanih sta menili tudi, da carinska politika Trumpove administracije negativno vpliva na ameriško gospodarstvo. Carine, ki jih je predsednik uvedel oziroma zvišal za številne uvožene izdelke, so postale eno od osrednjih gospodarskih vprašanj njegovega drugega mandata.
Trump je priznal, da so na razpoloženje volivcev vplivali tudi visoki stroški goriva in vojna z Iranom. Prav stroški vsakodnevnega življenja so bili pomembna tema predvolilnih razprav, saj gospodinjstva neposredno občutijo spremembe cen energije, hrane in drugih osnovnih dobrin.
Predsednik kljub temu vztraja, da je njegova gospodarska usmeritev pravilna. Ob tem je dopustil možnost, da bo morala Bela hiša v prihodnje bolje pojasnjevati svoje odločitve in njihov vpliv na življenje Američanov.
Napadov na Iran ne obžaluje
Trump je v intervjuju odločno zagovarjal tudi ameriško vojaško posredovanje proti Iranu. Čeprav je priznal, da je vojna vplivala na politično razpoloženje v ZDA, je zatrdil, da bi enako odločitev sprejel tudi, če bi vnaprej vedel, da bo prispevala k slabšemu volilnemu rezultatu republikancev.
Po njegovih besedah bo zgodovina odločitev o vojaškem posredovanju presojala drugače kot del sedanje ameriške javnosti. Ob tem je zavrnil ugibanja o skorajšnjem večjem zaostrovanju vojaških operacij.
Predsednik je dejal, da pogovori o morebitnem dogovoru z Iranom napredujejo in da trenutno ne vidi potrebe po dodatni zaostritvi. Podrobnosti morebitnega dogovora ni predstavil, zato ostaja odprto, kakšne konkretne korake bi lahko v prihodnjih tednih sprejeli Washington in Teheran.
Vojna in njene gospodarske posledice so medtem postale pomemben del ameriške notranjepolitične razprave. Demokrati opozarjajo predvsem na stroške in posledice posredovanja, Trumpova administracija pa vztraja, da je bila odločitev potrebna zaradi ameriških varnostnih interesov.
Njegovo premoženje naj bi se povečalo za skoraj tri milijarde dolarjev
Intervju je odprl tudi vprašanje Trumpovega osebnega premoženja in morebitnih navzkrižij interesov. Po oceni ameriške revije Forbes se je vrednost njegovega premoženja od vrnitve v Belo hišo povečala za skoraj tri milijarde dolarjev.
Trump je zavrnil namigovanja, da bi se med predsedovanjem osebno ukvarjal z upravljanjem družinskih poslov. Poudaril je, da poslovanje prepušča svojima najstarejšima sinovoma, ki vodita družinsko podjetje.
Vprašanja prepletanja politične funkcije in zasebnih poslovnih interesov so bila v njegovem drugem mandatu predmet številnih razprav. Kritiki opozarjajo na tveganja navzkrižij interesov, Trump pa vztraja, da njegove poslovne dejavnosti ne vplivajo na predsedniške odločitve.
Po različnih javnomnenjskih raziskavah so bila vprašanja korupcije in politične odgovornosti med dejavniki, ki so del volivcev spodbudili k udeležbi na kongresnih volitvah.
O nasledniku molči, političnim nasprotnikom pa ne odpušča
Trump je spregovoril tudi o prihodnosti republikanske stranke in predsedniških volitvah leta 2028. Za zdaj se ni odločil, koga bo podprl v tekmi za republikansko nominacijo. Med pomembnimi osebnostmi stranke sta podpredsednik JD Vance in državni sekretar Marco Rubio, vendar predsednik ni izrazil dokončne podpore nobenemu od njiju.
Napovedal je tudi, da namerava do konca mandata sprejeti še številne odločitve o predsedniških pomilostitvah. Pri tem ni predstavil celotnega seznama oseb, ki bi jih lahko pomilostil.
Posebno pozornost je vzbudil zaključek intervjuja, ko je pogovor nanesel na politične nasprotnike in vprašanje odpuščanja. Na vprašanje, ali bi jim bil pripravljen odpustiti, tudi če bi mu to pomagalo pri vstopu v nebesa, je odgovoril nikalno.
Pojasnil je, da do nekaterih političnih nasprotnikov še vedno čuti tako močno sovraštvo, da jim ne more odpustiti. Izjava je ponovno pokazala, kako osebni in zaostreni ostajajo odnosi med predsednikom in njegovimi političnimi tekmeci.
Pred Trumpom sta dve leti zahtevnejšega vladanja
Po izgubi republikanske večine v obeh domovih kongresa se bo Trump v preostanku mandata soočal z bistveno zahtevnejšimi političnimi razmerami. Demokrati bodo imeli več možnosti za preiskave, zaslišanja in nadzor nad delovanjem administracije, pri zakonodajnih predlogih pa bo predsednik potreboval širšo podporo.
Njegova pripravljenost na pogovore o priseljenski politiki zato ni pomembna samo zaradi spremembe retorike, temveč tudi zaradi novega razmerja moči v Washingtonu. Vprašanje je, ali bodo besedam sledili konkretni predlogi in ali bo mogoče doseči dogovor med strankama, ki imata o priseljevanju zelo različna stališča.
Demokrati za zdaj poudarjajo predvsem potrebo po nadzoru nad ravnanjem zveznih organov, republikanci pa se soočajo z razpravo o tem, kako po volilnem porazu nadaljevati izvajanje predsednikovega programa.
Trump je priznal, da je bila njegova priseljenska politika morda prestroga, vendar hkrati na enega najpomembnejših položajev v Beli hiši postavil njenega glavnega oblikovalca. Prav razlika med predsednikovimi besedami in prihodnjimi odločitvami bo pokazala, ali se ameriška priseljenska politika dejansko spreminja ali pa gre predvsem za prilagajanje novim političnim razmeram.
Spletno uredništvo
