Slovenija znižuje oceno gospodarske rasti zaradi mednarodne krize
Na spomladanskem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v Washingtonu sta minister za finance Klemen Boštjančič in guverner Banke Slovenije Primož Dolenc poudarila, da je znižana ocena gospodarske rasti v Sloveniji pričakovana zaradi bližnjevzhodnega konflikta.
Po njunih besedah se udeleženci zasedanj z novimi mednarodnimi krizami, kot je vojna med ZDA, Izraelom in Iranom, soočajo že štiri leta. Ta konflikt povzroča pretrese na svetovnih energetskih in finančnih trgih ter vpliva na globalna gospodarstva.
Minister Boštjančič je dejal:
“Znižana napoved je pričakovana, gre za manjši popravek navzdol.”
Po njegovem mnenju zaprtje Hormuške ožine najbolj prizadene države po svetu. Opozoril je, da nihče v Washingtonu ne more jasno napovedati dejanskih posledic krize, zato IMF opozarja države, naj previdno pristopajo k ukrepom, še posebej populističnim.
“Ukrepe je lahko sprejeti, težje pa jih je odpraviti, ko je krize konec,” je dodal, pri čemer je izpostavil tveganje zniževanja davkov na dodano vrednost brez popolnega nadzora nad verigo.
Pomembnost proračunske discipline in previdnosti
Ob vprašanju o predlogu interventnega zakona tretjega političnega bloka, je Boštjančič pojasnil, da takšen zakon ni potreben, saj posega v več kot deset različnih zakonov. Po ocenah bi zakon povzročil proračunsko luknjo v višini 1,1 milijarde evrov letno, kar je po njegovih besedah neodgovorno in brez kompenzacijskih ukrepov.
“Predlog je populističen in nadaljuje predvolilno kampanjo,” je dejal.
Pohvalil pa je dosedanje ukrepe slovenske vlade, zlasti znižanje trošarin na goriva, ter izpostavil, da bodo morali proračunski porabniki pregledati svoje proračune. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije že dela na ukrepih za znižanje stroškov, ki ne bodo vplivali na dostopnost storitev.
Banka Slovenije bo prilagodila napovedi
Guverner Dolenc je napovedal, da bo Banka Slovenije junija nekoliko znižala svojo oceno gospodarske rasti. Svetovni gospodarski šoki so zdaj stalnica, vendar se je Slovenija skupaj z EU-jem doslej uspešno prilagajala.
“Tudi lani, kljub zahtevni zunanji politiki Donalda Trumpa, smo ohranili rast, čeprav ni bila povsem pričakovana,” je dejal Dolenc.
Banka Slovenije je za letošnje leto napovedala 2,5-odstotno rast, ki bo zaradi vojne proti Iranu nižja. Dolenc je poudaril, da se v Evropski centralni banki osredotočajo na ohranjanje inflacije pri dveh odstotkih, vendar je vprašanje, koliko časa bo trajala kriza in kakšne bodo njene posledice. Junija bodo imeli boljši pregled za potrebne ukrepe.
Na vprašanje o prilagoditvi evropskih gospodarstev na Trumpove carine je Dolenc odgovoril, da so se gospodarstva EU-ja naučila prilagajati šokom in izzivom.
“Ne moremo več pričakovati stalnega obdobja brez izzivov,” je ocenil.
Spletno uredništvo
